76-letni Ngugi wa Thiong'o je ustvaril velikanski opus del - od romanov prek predstav do esejev in celo otroške književnosti. Bil je politični zapornik, ki je po osvoboditvi zatočišče našel v ZDA, kjer je med drugim predaval na sloviti Univerzi Yale in na Univerzi v New Yorku. Piše v angleščini in jeziku ljudstva kikuju, največje etnične skupine v Keniji. Foto: EPA
76-letni Ngugi wa Thiong'o je ustvaril velikanski opus del - od romanov prek predstav do esejev in celo otroške književnosti. Bil je politični zapornik, ki je po osvoboditvi zatočišče našel v ZDA, kjer je med drugim predaval na sloviti Univerzi Yale in na Univerzi v New Yorku. Piše v angleščini in jeziku ljudstva kikuju, največje etnične skupine v Keniji. Foto: EPA

Ne bo dolgo, ko bo na vrsti Afrika.

Založnica Elisabeth Grate
Harukija Murakamija obožujejo bralci po vsem svetu, a prav to bi mu utegnilo škoditi, saj po mnenju nekaterih poznavalcev njegova književnost ni dovolj 'težka' za akademijo, ki podeljuje Nobelove nagrade. Foto: EPA

Dobitniki Nobelove nagrade morajo znati ubesediti močna čustva, njihovo pisanje ne sme le zabavati.

Založnica Elisabeth Grate

en dan - se spet na veliko razpravlja o favoritih in najverjetnejših izbrancih.

Med 210 kandidati se omenja več imen, že običajni "osumljenci" so japonski romanopisec Haruki Murakami, sirski pesnik Adon, češko-francoski pisatelj Milan Kundera ali kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, a nobeden med njimi letos baje ne velja za favorita. Kot je po pisanju AFP-ja dejal knjigotržec Mats Olin, ki deluje v Stockholmu, so vse le ugibanja.

Švedska akademija, ki izbira nagrajenca za književnost, vsako leto februarja sestavi seznam nominirancev, ki ga v maju skrajša na pet imen. Ključ, po katerem izbere dobitnika Nobelove nagrade, pa ostaja skrivnost.

Možnosti je več. Lahko bi bil jezik. V angleščini pišoči avtorji so Nobelovo nagrado prejeli 27-krat, po 13-krat pa so jo prejeli avtorji, ki pišejo v francoščini ali v nemščini.

Ima angleščina letos slabe možnosti?
Po besedah Claesa Wahlina, kritika pri švedskem tabloidu Aftonbladet, se le redko primeri, da bi akademija dve leti zapored nagradila isti jezik. Ker je lani Nobelovo nagrado prejela kanadska pisateljica Alice Munro, je letos tako morda izključena angleščina.

"Če pa bo ponovno nagrajen isti jezik, mora biti avtor z drugega konca sveta," je dodal Wahlin. To bi sicer izključilo ameriško avtorico Joyce Carol Oates in Kanadčanko Anne Carson, katerih imeni se pogosto omenjata v ugibanjih.

Po drugi strani pa po besedah Elise Karlsson, kritičarke pri švedskem časniku Svenska Dagblad, nič ne bi bilo bolj presenetljivo, kot zaporedoma izbrati dva Kanadčana, a akademija rada preseneti.

"Ne bo dolgo, ko bo na vrsti Afrika," meni založnica Elisabeth Grate. Afriški avtorji so Nobelovo nagrado doslej prejeli le štirikrat v zgodovini podeljevanja. Nazadnje jo je leta 2003 dobil južnoafriški pisatelj John M. Coetzee.

Med mogočimi dobitniki se tako letos omenja kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, pa tudi somalski pisatelj Nuruddin Farah. On je tip pisatelja, ki je akademiji blizu, pravi Wahlin.

Dramatiki in pesniki morda v prednosti
Ključ pa bi lahko bil tudi žanr. Z Munrojevo je bila po Wahlinovih besedah nagrajena kratka zgodba, romanopisci so čezmerno zastopani na seznamu dobitnikov nagrade, zato bi lahko letos nagrado prejel dramatik ali pesnik, denimo sirski pesnik Adonis.

Lahko pa akademija nagradi tudi neliterarno delo, tako se med mogočimi dobitnicami Nobelove nagrade letos omenja tudi beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič.

Lahko pa nagrado dobi tudi kateri izmed starejših avtorjev, preden bo prepozno. To bi, denimo, bila voda na mlin 81-letnega Američana krhkega zdravja Philipa Rotha. "Ko sta jo dobila Harold Pinter ali Tomas Transtroemer, je šlo deloma za to," meni Wahlin.

Kot še piše AFP, je Murakami sicer favorit pri bralcih, manj pri strokovni javnosti. Po besedah Karlssonove mu namreč manjka globina. "Dobitniki Nobelove nagrade morajo znati ubesediti močna čustva, njihovo pisanje ne sme le zabavati, predvsem mora prinašati sporočilo, ki bralca pripravi k razmišljanju, da svojo eksistenco ugleda v drugi luči," je dodala Gratejeva.

Švedsko akademijo je leta 1786 ustanovil kralj Gustav III., da bi promovirala švedsko književnost. Nobelovo nagrado podeljujejo od leta 1901.

Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (okoli 870.000 evrov).

Ne bo dolgo, ko bo na vrsti Afrika.

Založnica Elisabeth Grate

Dobitniki Nobelove nagrade morajo znati ubesediti močna čustva, njihovo pisanje ne sme le zabavati.

Založnica Elisabeth Grate