"Milan Kundera je po dolgi bolezni umrl včeraj v Parizu," je sporočila tiskovna predstavnica Moravske deželne knjižnice v Brnu, ki ji je Kundera pred tremi leti podaril svojo zasebno knjižnico in arhiv.

Literarni velikan češkega rodu je bil iz domovine izgnan in je že od 1975 živel v Franciji. Leta 1950 je bil izključen iz češke komunistične partije zaradi "protikomunističnih dejavnosti", kritičen je bil do sovjetske invazije na Češkoslovaško leta 1968. Postal je tarča oblasti in iz takratne Češkoslovaške emigriral v Francijo. Leta 1970 je izgubil službo profesorja na praški filmski akademiji, vsa njegova dela so bila prepovedana in umaknjena iz knjižnic in knjigarn.

Leta 1979 je izšla njegova Knjiga smeha in pozabe, ki prikazuje življenje pod komunističnim češkim režimom. Istega leta so mu odvzeli češko državljanstvo, dve leti pozneje je dobi francosko. Češko državljanstvo so mu vrnili šele decembra 2019.

Leta 1984 je izšla njegova Neznosna lahkost bivanja, ki opisuje praško pomlad, gre za zgodbo o dveh ženskah, dveh moških, psu in njihovih življenjih v obdobju praške pomladi na Češkoslovaškem. Tri leta pozneje so po njej posneli film z Danielom Day-Lewisom in Juliette Binoche, s katerim pa Kundera ni bil najbolj zadovoljen.

V Franciji je nekaj časa še pisal v češčini, njegov zadnji roman v češčini je bil leta 1990 Nesmrtnost. Leta 1993 je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t. i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani sta poleg knjig Neznosna lahkost bivanja in Šala (ta je bila njegov prvi roman, izšel je leta 1967) še Življenje je drugje in Valček za slovo. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo in tudi kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.

Le redko je dajal intervjuje. Kot je govoril, morajo pisatelji govoriti skozi svoja dela.

Leta 2008 so Kundero obtožili, da je bil leta 1950 ovaduh komunistične policije, kar je ostro zavrnil.

Leta 2021 mu je takratni slovenski predsednik Borut Pahor v Parizu podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge, saj je v obdobju slovenskega osamosvajanja zastavil svojo besedo in mednarodni ugled.

Odzivi na Češkem in v tujini

"Ne le češka, ampak tudi svetovna književnost je izgubila enega največjih sodobnih pisateljev in enega najbolj prevajanih pisateljev," je za javno češko televizijo v odzivu na novico o smrti Kundere povedal direktor Kunderove knjižnice Tomaš Kubiček.

Prav tako v Brnu rojeni češki premier Petr Fiala je v odzivu na enem od družbenih omrežij objavil, da je Kundera s svojim delom "nagovoril cele generacije bralcev na vseh celinah". "Za seboj je pustil izjemna romaneskna, pa tudi izjemna esejistična dela," je dodal Fiala.
Nekdanji češki premier Andrej Babiš, ki si je prizadeval, da so Kunderi vrnili češko državljanstvo, se je spomnil srečanja s pisateljem pred nekaj leti v Parizu. "Spoznal sem ga kot velikega človeka, ki je naredil toliko za prepoznavnost Češke kot nihče drug," je povedal za ČTK.

Svetovna književnost je izgubila enega najizrazitejših sodobnih avtorjev, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA menil češki minister za kulturo Martin Baxa. "Njegovo razmišljanje o temeljnih vrednotah evropske kulture, njegovo zanimanje za posameznika in njegov prispevek k zgodovini romana so in ostajajo nezamenljivi," je povedal češki minister.
Evropski poslanci v Strasbourgu so spomin na Kundero počastili z minuto molka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.