Dževad Karahasan (1953–2023). Foto: ARS
Dževad Karahasan (1953–2023). Foto: ARS

Dževad Karahasan se je rodil leta 1953 v Tomislavgradu in leta 1976 diplomiral na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Doktorski študij je leta 1986 končal na Filozofski fakulteti v Zagrebu, zatem pa poučeval na Akademiji za scensko umetnost in Filozofski fakulteti v Sarajevu ter na Univerzi v Göttingenu. Leta 1993 je pobegnil v Avstrijo, kjer je z družino živel do smrti.

Kajti pišemo z znanjem, telesom, spominom, nadarjenostjo, pišemo s svojim življenjem, zanj pa ni priprav.

...

Njegov literarni opus obsega romane, kot so Vzhodni divan, Šahrijarjev prstan, Sara in Serafina in Nočni shod ter trilogije Kaj pripoveduje pepel. Pisal je tudi dramska dela, kratko prozo, eseje ter literarnoteoretska in kritiška besedila. Več njegovih del, vključno s trilogijo, lahko beremo tudi v slovenščini. Slovenski bralci ga dobro poznajo. Leta 2010 je bil gost in nagrajenec festivala Vilenica, lani festivala Literature sveta – Fabula.

Dževad Karahasan leta 2005 v Madridu. Foto: EPA
Dževad Karahasan leta 2005 v Madridu. Foto: EPA
Sorodna novica Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Posrednik med Vzhodom in Zahodom
V svojih delih je Karahasan obravnaval predvsem Bosno, ki jo je slikal kot mozaik različnih kultur, tradicij in življenjskih svetov. V romanih Sara in Serafina ter Nočni shod se je osredinil na vojno v Bosni v 90. letih 20. stoletja. V utemeljitvi Goethejeve nagrade mesta Frankfurt, ki jo je prejel leta 2020, so zapisali, da Karahasan v svojih delih posreduje med Vzhodom in Zahodom, med islamom in krščanstvom. V njih se po oceni podeljevalcev zavzema za trajno preseganje meja, naj si bodo politične ali kulturne.

Za svoje delo je prejel tudi vrsto drugih nagrad, med drugim nagrado za najboljši jugoslovanski roman leta 1990, Herderjevo nagrado, vilenico in nagrado Heinricha Heineja. Ko je pred več kot desetletjem prejel nagrado vilenica, je med drugim dejal, da ga ob pisanju romana ali zgodbe ne moti njegovo teoretično znanje, niti mu ne pomaga. "Tako kot nam v življenju ne pomaga in nas ne moti zavedanje o tem, kaj nas čaka (...). Prav tako lahko veste prav vse o Goethejevi pisavi, pa vam to prav nič ne pomaga pri začetkih vašega pisanja. Kajti pišemo z znanjem, telesom, spominom, nadarjenostjo, pišemo s svojim življenjem, zanj pa ni priprav."

Dževad Karahasan v dokumentarnem filmu Po dežju. Foto: Televizija Slovenija
Dževad Karahasan v dokumentarnem filmu Po dežju. Foto: Televizija Slovenija

RTV Slovenija je pred leti posnela dokumentarno dramo Po dežju / Nakon kiše, ki pisatelju sledi na obisku v Mostarju, pa odpira zamolčane bolečine še prisotne zgodovine. Pisatelju je na poti sledila scenaristka in režiserka Alma Lapajne.

Novico o pisateljevi smrti je sporočila njegova družina.

Dževad Karahasan