Jean-Jacques Sempé (17. avgust 1932–11. avgust 2022). Foto: AP
Jean-Jacques Sempé (17. avgust 1932–11. avgust 2022). Foto: AP

Novico o ilustratorjevi smrti je v četrtek za francosko tiskovno agencijo AFP sporočila njegova žena Martine Gossieaux Sempé. Njegov biograf in prijatelj Marc Lecarpentier pa je prav tako za AFP dejal, da je "ilustrator Jean-Jacques Sempé v četrtek zvečer mirno umrl v svoji počitniški rezidenci, obdan z ženo in bližnjimi prijatelji".

Foto: Založba Didakta
Foto: Založba Didakta

Usodno srečanje z Goscinnyjem
Jean-Jacques Sempé je svoj najslavnejši lik, Malega Nikca, ustvaril leta 1959 skupaj z Renejem Goscinnyjem (1926–1977), piscem stripovske serije Asterix. Sempé in Goscinny sta se spoprijateljila, ko sta delala na tiskovni agenciji, sicer pa se je Sempé preživljal tudi s prodajo svojih risb pariškim časopisom.

Več kot 15 milijonov izvodov v 45 državah
Knjige o Malem Nikcu so danes mednarodna uspešnica, skozi leta je bilo prodanih več kot 15 milijonov izvodov v 45 državah, na voljo so tudi v slovenščini. A so leta 1959 ostale tako rekoč neopažene, zato je Sempé za preživetje še naprej prodajal svoje risbe časopisom. Preboj je dosegel šele leta 1978, ko se je zaposlil pri časopisu The New Yorker in se podpisal pod številne njegove naslovnice. "Imel sem skoraj 50 let in prvič v življenju sem obstajal! Končno sem našel svojo družino," je dejal.

Težko otroštvo nezakonskega sina
Sempé se je rodil leta 1932 v vasi Pessac v bližini Bordeauxa kot nezakonski sin in imel težko otroštvo. Živel je v rejniški družini, kjer so ga zlorabljali. Nato se je vrnil k materi, ki pa je bila do njega zelo nasilna. "Pridi bliže, pa te bom udarila tako močno, da te bo stena udarila nazaj," mu je govorila, kot se je pozneje spominjal. Živela sta z očimom, ki je bil alkoholik. Sempé ni nikoli izvedel, kdo je njegov pravi oče, in ta skrivnost ga je preganjala vse življenje. "Ne veš, kdo si, iz česa si zgrajen," je dejal v enem od intervjujev.

Sempé na posnetku iz leta 2011. Foto: AP
Sempé na posnetku iz leta 2011. Foto: AP

Pomanjšani liki v prevelikem svetu
Sprva je želel postati džezovski pianist, nato pa je pri 14 letih opustil šolanje in lagal o svoji starosti, da se je lahko pridružil vojski. A mu vojaško življenje ni ustrezalo, zato je začel prodajati risbe časopisom. Za njegova dela je značilno, da je pomanjšane like postavil v prevelik svet mehkih linij ter razkrival zabavne in včasih jedke resnice o svetu, ne da bi se kdaj zatekel k posmehovanju. Ta prijaznost pa je bila v popolnem nasprotju z bedo, ki jo je doživljal v otroštvu. "Otroštva ne moreš nikoli preboleti. Poskušaš urediti stvari, da bi bili tvoji spomini lepši. Toda nikoli ga ne pozabiš," je dejal šele pri svojih 80 letih, saj je to bila tema, ki se ji je izogibal desetletja.

"Se ne umivati in ne spati"
Ilustrator dolga leta ni verjel v svoj talent. Vse, kar je dosegel, je pripisoval svojemu trdemu delu in požrtvovalnosti. Kot je povedal, lahko za eno samo risbo porabi tudi tri tedne in da je sposoben vsega ("se ne umivati in ne spati"), da bi delo dokončal pravočasno. "Džez, nežna ironija, subtilna inteligenca ... Jeana-Jacquesa Sempëja ne bomo nikoli pozabili," mu je v slovo na Instagramu zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ministrica za kulturo Rima Abdul Malak pa je njegove risbe označila za "brezčasne". "Z nežnostjo, poezijo in nagajivostjo nas je naučil gledati na svet z otroškimi očmi," je zapisala na Twitterju.