Oe je Nobelovo nagrado dobil za svoje ustvarjanje 'sveta, kjer se življenje in mit zgostita v sliko stiske sodobnega človeka'. Foto: EPA
Oe je Nobelovo nagrado dobil za svoje ustvarjanje 'sveta, kjer se življenje in mit zgostita v sliko stiske sodobnega človeka'. Foto: EPA

Literat, ki je veljal za kritika konformistične moderne družbe, je 3. marca umrl naravne smrti zaradi starosti, je sporočil njegov založnik Kodansha Ltd. in dodal, da je že bil pokopan v ožjem družinskem krogu.

Oe je leta 1994 postal drugi japonski avtor, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Prvi je bil Jasunari Kavabata leta 1968.

Sorodna novica "Fukušima je bila atomska bomba, ki jo je Japonska vrgla sama nase"

Skrb vzbujajoča slika dilem
Švedska akademija je avtorja nagradila zaradi njegovih leposlovnih del, v katerih "s poetično močjo ustvarja domišljijski svet, v katerem se življenje in mitologija zlijeta v skrb vzbujajočo sliko dilem, s katerimi se danes sooča človeštvo".

Oe, tretji od sedmih otrok, se je rodil in odraščal na japonskem otoku Šikoku, ki ga je v svojih delih večkrat prikazoval kot mikrokozmos človeštva, so zaznamovale legende o lokalnih uporih, njegovo mladost pa je zasenčila tudi vojna z militaristično propagando. Po japonski kapitulaciji leta 1945 se je po pisanju AFP-ja navdušil nad demokratičnimi načeli, ki so jih tedaj zagovarjale okupacijske sile ZDA.

Študiral je francosko književnost na tokijski univerzi ter se poglobil v eksistencialistično filozofijo in renesančni humanizem. Že med študijem je začel pisati ter leta 1958 s knjigo Ulov (The Catch) o temnopoltem ameriškem pilotu, ki so ga med drugo svetovno vojno zajeli japonski vaščani, prejel prestižno japonsko nagrado akutagava za mlade avtorje.

Že na začetku pisanja se je zavezal, da se bo osredotočal na obrobje družbe, in obljubil, da ne bo nikoli sodeloval z ljudmi na položajih moči, je dejal v intervjuju leta 2001. V slovenščino sta prevedena romana Osebna zadeva ter Potrgajte poganjke, postrelite otroke.

Na njegova novejša dela je močno vplivalo rojstvo duševno prizadetega sina leta 1963. Njegovo delo Osebna zadeva, objavljena leto kasneje, je zgodba o očetu, ki se skozi temačnost in bolečino sprijazni z rojstvom sina s poškodovanimi možgani. "Več njegovih kasnejših del slika deformiranega otroka s simboličnim pomenom, pri čemer se zgodbe in liki razvijajo in dozorevajo, ko se Oejev sin stara," piše Ameriška tiskovna agencija AP.

Sin Hikari Oe je imel ob rojstvu deformacijo lobanje, ki je povzročila duševno prizadetost. Ima omejeno sposobnost govora in branja, vendar je postal skladatelj, čigar dela so izvajali in posneli na albumih, še piše AP.

Na njegovo delo so močno vplivali ameriški in evropski pisci, med drugim Dante, Poe, Rabelais, Balzac, Eliot in Sartre. Leta 2021 so na tisoče strani njegovih ročno napisanih rokopisov in drugih del arhivirali na Univerzi v Tokiu.

Leta 1935 rojeni Kenzaburo Oe je znan kot eden najbolj nekonformističnih pisateljev po drugi svetovni vojni. V letu, ko je dobil Nobelovo nagrado, je, denimo, zavrnil nagrado za kulturo, ki mu jo je skušala podeliti japonska vlada, češ da bi sprejem pomenil privolitev v vladajoči japonski sistem, ki ga sam popolnoma zavrača, torej v zelo vertikalno hierarhijo, na vrhu katere je postavljen cesar. Foto: EPA
Leta 1935 rojeni Kenzaburo Oe je znan kot eden najbolj nekonformističnih pisateljev po drugi svetovni vojni. V letu, ko je dobil Nobelovo nagrado, je, denimo, zavrnil nagrado za kulturo, ki mu jo je skušala podeliti japonska vlada, češ da bi sprejem pomenil privolitev v vladajoči japonski sistem, ki ga sam popolnoma zavrača, torej v zelo vertikalno hierarhijo, na vrhu katere je postavljen cesar. Foto: EPA

Pisatelj je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP znan po svojih miroljubnih in protijedrskih stališčih in je pripadal "generaciji pisateljev, ki jih je druga svetovna vojna globoko ranila, a so kljub temu upali na preporod". "Sam svoje pisanje opisuje kot način izganjanja demonov," opisujejo v Švedski akademiji.

"Problema jedrskih elektrarn ne smemo prepustiti mlajši generaciji."
Leta 2015 je Oe kritiziral odločitev Japonske o ponovnem zagonu jedrskih reaktorjev po potresu in jedrski nesreči v elektrarni Fukušima, ki jo je povzročil cunami, in jo označil za tveganje, ki bi lahko povzročilo novo katastrofo. Takratnega premierja Šinza Abeja je pozval, naj sledi zgledu Nemčije in postopoma opusti jedrsko energijo.

"Japonski politiki ne poskušajo spremeniti razmer, ampak le ohraniti status quo tudi po tej ogromni jedrski nesreči, pa čeprav vsi vemo, da bi še ena nesreča preprosto izbrisala prihodnost Japonske," je dejal Oe.

Oe, ki je bil takrat star 80 let, je dejal, da je zadnje delo njegovega življenja prizadevanje za svet brez jedrske energije: "Problema jedrskih elektrarn ne smemo prepustiti mlajši generaciji."