Zoran Božič (1951–2021). Foto: Wikipedia
Zoran Božič (1951–2021). Foto: Wikipedia

Rodil se je 13. oktobra 1951 v Ljubljani. Leta 1978 je na Filozofski fakulteti diplomiral kot profesor slovenščine in primerjalne književnosti. Tam je tudi doktoriral iz literarne znanosti. Leta 2010 je dobil priznanje Slavističnega društva Slovenije za najboljšega doktorskega študenta.

Izvoljen je bil v Državni svet
Od leta 2004 je bil asistent za književnost in od leta 2014 docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjer je med drugim predaval poezijo Franceta Prešerna. Leta 2012 je bil kot predstavnik vzgoje in izobraževanja izvoljen v Državni svet, kjer je bil predsednik Komisije za kulturo, šolstvo, znanost in šport.

Je avtor številnih člankov, poleg strokovnega dela na področju jezikoslovja pa je z ženo skrbel za vzorčni sadovnjak starih sadnih sort v vasi Kojsko v Brdih, piše na Wikipediji.

Neprecenljiv je njegov prispevek k literarni teoriji, s katerim je v mednarodnem prostoru utrdil pomen slovenske književnosti in slovenskega jezika. S predanim učiteljskim in profesorskim delom je navdihoval generacije.

-

"Vedno se je zavzemal za proces demokratizacije, enakost in pravice šibkejših družbenih skupin. To je vselej počel z izjemnim čutom za vrednote sodobne družbe s sočutjem do človeka, narave in ljudske dediščine," so po poročanju Primorskih novic sporočili z novogoriške občine.

"Neprecenljiv je njegov prispevek k literarni teoriji, s katerim je v mednarodnem prostoru utrdil pomen slovenske književnosti in slovenskega jezika. S predanim učiteljskim in profesorskim delom je navdihoval generacije. Podkoval jih je s poznavanjem književnosti in osnov slovenske kulturne samobiti ter prispeval k vsestranski pripravi na življenjsko in karierno pot. Pogrešali ga bomo,” so že zapisali na občini.

Imel je dva sinova. Gorazd Božič je gradbeni inženir in glasbeni menedžer, Gregor Božič pa filmski režiser.