Milan Matos je skozi vso kariero skrbno gojil poklicno sodelovanje s slovenskimi založniki in knjigotržci, čeprav so bili konkurenca na trgu. Bil pa je tudi predsednik Ustanove Gallus, ki skrbi za podporo mladih nadarjenih glasbenikov in plesalcev ter umetniških projektov, in Združenja za direktni marketing in drugo.

Rodil se je leta 1945, torej v letu, ko je bila ustanovljena Mladinska knjiga. Kot je nekoč povedal sam, je že v mladosti rad prebiral knjige, tudi poezijo, nikoli pa si ni predstavljal, da bo skoraj štiri desetletja z njimi tudi poklicno povezan.

Vodja prvega slovenskega knjižnega kluba
Svoje delo v Mladinski knjigi, ki ga je imenoval "služba mojega življenja", je začel kot vodja Sveta knjige, prvega slovenskega knjižnega kluba. Potrebnega je bilo veliko poguma in železne volje, da je klub dosegel skoraj nemogoče in imel kar 170 tisoč članov.

Neusahljiva volja in energija sta Matosa gnali k novim izzivom. Napredoval je v vodjo prodajnega sektorja in na sredini 80. let postal vodja proizvodno-tržnega področja. Leta 1992, ko je podjetje preživljalo težke čase zaradi privatizacije in lastninjenja, je prevzel vodenje največje slovenske založbe in jo uspešno vodil 17 let, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Delati in živeti s knjigo
V letu 2009, ko je Matos sklenil svojo poklicno pot, je Skupino Mladinska knjiga sestavljalo 14 slovenskih in tujih podjetij, ki so se ukvarjala z založništvom, knjigotrštvom, papirništvom, logistiko, s tiskarstvom. Izdali so več kot tisoč naslovov knjig, revij in drugih izdelkov v nakladi osem milijonov izvodov na leto. V Skupini je bilo 1600 zaposlenih, so še sporočili iz založbe.

Skozi leta so ga za požrtvovalno delo ovenčali s Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, visokim državnim odlikovanjem častnim znakom svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva, priznanjem za življenjsko delo na področju managementa in številnimi drugimi priznanji.

Ob odhodu v pokoj se je od Mladinske knjige in sodelavcev poslovil z besedami: "Hvaležen sem za to življenjsko priložnost – delati in živeti s knjigo. Verjamem vanjo. Delo z njo ni bilo lahko, toda knjiga je obogatila moje življenje in upam, da prek mojega dela še marsikatero drugo."

"Premikal je gore, premikal je nemogoče"
Po upokojitvi je napisal knjigo Hiša velikih zgodb, v kateri pripoveduje o svojem življenju, predvsem o poklicni poti v tej založniški hiši. Po lastnih besedah je imel največ lepih spominov na sodelavce in avtorje, ob katerih je preživel velik del svojega poklicnega življenja.

Številni so se ob njegovi smrti oglasili z izrazi sožalja in mislimi, ki so jih vezale na skupno pot. Žalujejo za človekom "z neskončno energijo, ki mu ni bilo nikoli nič težko narediti, urediti in premakniti. Premikal je gore, premikal je nemogoče".

Milan Matos je umrl 25. decembra, so še sporočili iz Mladinske knjige.