Leta 2020 je revija Time Nawal El Saadawi uvrstila na svoj seznam stotih najvplivnejših žensk na svetu. Foto: EPA
Leta 2020 je revija Time Nawal El Saadawi uvrstila na svoj seznam stotih najvplivnejših žensk na svetu. Foto: EPA
Nawal El Saadawi se je leta 2011, ko je štela že 79 let, pridružila protestnikom na trgu Tahrir, ki so pozneje dosegli padec predsednika Mubaraka. Foto: EPA
Nawal El Saadawi se je leta 2011, ko je štela že 79 let, pridružila protestnikom na trgu Tahrir, ki so pozneje dosegli padec predsednika Mubaraka. Foto: EPA

Feministična pisateljica in aktivistka je bila ena prvih, ki so svetovni javnosti predstavili problematiko ženske genitalne mutilacije, ki jo je pri šestih letih doživela tudi sama; leta 1980 ji je posvetila knjigo Evin skriti obraz. El Sadaawi, ki je bila po izobrazbi zdravnica, se je borila tudi proti poligamiji, obveznemu zakrivanju žensk in zakonom v povezavi z dedovanjem, ki ženske obravnavajo drugače kot moške.

Pisateljičino smrt je potrdila egiptovska ministrica za kulturo Inas Abdel-Dayem, ni pa navedla vzroka smrti. Tamkajšnji mediji so poročali, da je bila dalj časa bolna in hospitalizirana v Kairu.

El Saadawi se je leta 1931 rodila v majhni vasi v delti reke Nil; medicino je študirala v Kairu in nato na Univerzi Columbia v New Yorku. Pisateljica, ki je redno pisala tudi za več časopisov, je bila zaposlena tudi kot psihiatrinja in univerzitetna predavateljica. Veljala je za eno od vodilnih feministk svoje generacije: njena knjiga Ženske in spolnost (Women and Sex) je ob izidu leta 1972 sprožila burne odzive v domovini: politični in verski režim jo je strogo obsodil, avtorica pa je izgubila svojo takratno službo na ministrstvu za zdravje.

V sedemdesetih je zaradi knjige Ženske in spolnost izgubila visoko mesto na ministrstvu za zdravje. Foto: EPA
V sedemdesetih je zaradi knjige Ženske in spolnost izgubila visoko mesto na ministrstvu za zdravje. Foto: EPA

Spomini, napisani v zaporu
Leta 1981 jo je režim predsednika Anvarja Sadata, ki se je lotil obširnega preganjanja intelektualcev, za dva meseca spravil za zapahe. Svojo izkušnjo je popisala v knjigi Spomini iz ženskega zapora, ki jo je s pretihotapljenim svinčnikom za obrvi napisala na zvitek toaletnega papirja.

Nawal El Saadawi je postala tarča militantnih islamistov: njeno ime se je znašlo na seznamih za usmrtitev, na kakršnem je bil denimo tudi Nobelovec Naguib Mahfouz; njega so leta 1994 v poskusu atentata zabodli.

"Nobene od svojih knjig ne obžalujem," je pisateljica izjavila leta 2009 v intervjuju za Guardian. "Če bi se še enkrat znašla na začetku svojega življenja, bi vse napisala enako. Vse moje knjige so še danes relevantne: vprašanja spola, razreda, kolonializma (nekoč je bil britanski, danes je ameriški), ženske genitalne mutilacije, moške genitalne mutilacije, kapitalizma, spolnega posilstva in gospodarskega posilstva."

Kot žrtev genitalne mutilacije v zgodnjem otroštvu je pozneje postala borka proti tej praksi. "Globoka rana, ki so mi jo zadali v otroštvu, se ni nikoli zacelila," je zapisala v svoji avtobiografiji. (Praksa je v Egiptu prepovedana od leta 2008, a jo v nekaterih tradicionalnih skupnostih še izvajajo.) Bila je ustanoviteljica zveze za solidarnost arabskih žensk in soustanoviteljica arabske zveze za človekove pravice.

Dr. Sadaawi je bila kritična do številnih ritualov muslimanske vere, tudi do romanja v Meko, ki je bilo po njenem mnenju
Dr. Sadaawi je bila kritična do številnih ritualov muslimanske vere, tudi do romanja v Meko, ki je bilo po njenem mnenju "ostanek poganstva". Foto: EPA

Onemogočena predsedniška kampanja
Leta 1993 se je zaradi groženj s smrtjo, ki jih je dobivala, za tri leta preselila v ZDA. Po vrnitvi v Egipt je leta 2005 kandidirala za predsednico, a je še pred volitvami prekinila kampanjo, ker ji varnostna služba ni dovolila organizirati shodov.

Zaradi svojih političnih stališč se je morala večkrat zagovarjati na sodišču; islamisti so jo obtožili apostazije. Kljub vsem tem oviram so jo motivirala pisma, ki jih je po lastnih besedah skoraj vsak dan dobivala od podpornikov in bralcev. "V Kairu je k meni pristopil mlad moški s svojo nevesto. Rekel je, da bi mi rad predstavil svojo ženo in se mi zahvalil. 'Vaše knjige so iz mene naredile boljšega človeka. Zaradi njih se nisem hotel poročiti s sužnjo, ampak s svobodno žensko,'" se je spominjala leta 2010.

Neupogljiva načela
V zrelih letih je pogosto zbijala šale na račun svojega skromnega življenja v stolpici v Kairu. "Številni ljudje me obiščejo in mislijo, da je nesorazmerno skromno glede na moje ime. A ne moreš biti radikalka in imeti denarja. Nemogoče je."

Nič manj načelna ni bila v svojem zasebnem življenju. Ko je bila že v osemdesetih letih, se je po 46 letih zakona ločila od Sherifa Hatate, svojega tretjega moža in prevajalca številnih njenih knjig v angleščino. "Pred tem sem se ločila že od dveh moških, ko je še tretji poteptal moje pravice, sem se ločila tudi od njega in nisem več hotela živeti z njim," je pojasnila za dnevni časopis v svoji domovini. "Nekatere ženske to lahko sprejmejo, a jaz ne bom ostala z nekom, ki krši moje pravice."