Zaradi pandemije covida-19 in nanjo vezanega spomladanskega enomesečnega zaprtja knjižnic je deset primorskih knjižnic projekt letos začelo izvajati z zamikom.

Po podatkih organizatorjev je v letošnji promociji branja slovenske literature od 1. junija do 11. novembra sodelovalo deset primorskih knjižnic, med njimi prvič tudi postojnska.

Kot so ocenili, so tudi letos njihovi bralci množično segali po knjigah z oznako Primorci beremo. Zaradi krajšega časovnega trajanja projekta podatki v absolutnem smislu niso primerljivi s preteklimi, pa vendar je bilo v šestih mesecih prebranih 5400 knjig z oznako Primorci beremo. Projekt je uspešno končalo 657 bralcev, to je tistih, ki so prebrali vsaj štiri prozna dela in eno pesniško zbirko.

V projektu je sicer sodelovalo skupno 846 bralcev, ki so izbirali med 74 proznimi in pesniškimi deli slovenskih avtorjev. Bralci so največ zanimanja pokazali za prozna dela Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Dolina rož Tadeja Goloba, Cerkev Avgusta Demšarja, Luciferka Svetlane Makarovič ter pesniški zbirki Furlanka je dvignila krilo Petre Koršič in Ljubezni to pesem Miroslava Košute.

Sodelujoče knjižnice bodo svoje bralce nagradile s priznanji in knjižnimi nagradami ali z boni za enoletno članarino. Projekt se sicer končuje ravno v času vnovičnega zaprtja države, tako da knjižnice ne morejo organizirati dogodkov v živo za bralce. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper bo zato organizirala dva virtualna dogodka.

Kljub času jim je uspelo pritegniti k branju domačega leposlovja
Živimo v času, ki zaradi hitrega tempa in prevlade tehnologij ni najbolj naklonjen branju leposlovja, se zavedajo v Mestni knjižnici Piran, kjer dodajajo, da je kljub temu s projektom Primorci beremo primorskim knjižnicam uspelo bralce privabiti k branju domačega leposlovja, kar je velik uspeh, ki so ga veseli tudi izbrani slovenski avtorji.