Nagrado bodo Preglju izročili v petek, 24. septembra, na literarnem festivalu Oko besede v Murski Soboti. Foto: Arhiv RTV SLO
Nagrado bodo Preglju izročili v petek, 24. septembra, na literarnem festivalu Oko besede v Murski Soboti. Foto: Arhiv RTV SLO

Tematiko življenja koliščarjev Sebastijan Pregelj v zbirki Zgodbe s konca kamene dobe predstavi skozi napete zgodbe dečka Brina. Foto: Založba Miš
Tematiko življenja koliščarjev Sebastijan Pregelj v zbirki Zgodbe s konca kamene dobe predstavi skozi napete zgodbe dečka Brina. Foto: Založba Miš

Šesti del Pregljevih Zgodb s konca kamene dobe, Vrnitev (založba Miš), je po oceni žirije vrh serije: Brin in Črna sta preživela zimo na Hodiškem jezeru (zdajšnja Avstrija), odločita se, da bosta šla domov, na Barje. Verjetnostna motivacija temelji na znanstvenih dognanjih arheološke stroke (fakt), avtor pa skozi pripoved predstavlja prepričljiv oris koliščarske civilizacije na Ljubljanskem barju in širše. Predstavljeni so vsakdanje življenje kamenodobnih ljudi (fikcija), njihovi uporabni predmeti, prehranjevalne navade in verovanja, med drugim piše v utemeljitvi.

Še letos sedma knjiga
Pregelj je v intervjuju, objavljenem v spletnem Večeru, povedal, da po šestih knjigah serije Zgodbe s konca kamene dobe še ni končal. "Jeseni izide sedmi, zadnji del serije. Črna in Brin se v šestem delu vrneta, a je na domačem jezeru precej drugače, kot je bilo ob njunem odhodu. Odnosi med rodovi so se poslabšali, celo zaostrili. Poleg tega želita mlada človeka znanje, ki sta ga prinesla s seboj, koristno uporabiti."

Koliščarji za novo generacijo
Na vprašanje, kaj je sprožilo začetek serije, pa je med drugim povedal: "Želel sem napisati serijo, ki bi bila po eni strani dovolj napeta, da bi pritegnila fante, ki malo manj radi berejo, po drugi pa vsaj nekoliko poučna. Ker tudi pri pisanju za odrasle rad vključim manj znane dogodke iz preteklosti, se mi je utrnila ideja, da bi napisal zgodbo o ljudeh, ki so pred dobrimi pet tisoč leti živeli, kjer zdaj živimo mi. Edino večje delo, ki obravnava obdobje koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju, so Jalnovi Bobri. Pozneje so – z nekaj izjemami – koliščarji izginili iz knjig. Celo v osnovnošolskih učbenikih se pojavijo zgolj mimogrede, po drugi strani pa so kolišča z Ljubljanskega barja na seznamu Unescove kulturne dediščine."

Za večernico so bili letos nominirani še Barbara Gregorič Gorenc za knjigo Negotove pesmi (Mladinska knjiga), Borut Gombač za Skrivnost lebdeče knjige (Litera), Simona Semenič za Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga) in Damijan Šinigoj za roman Kjer veter spi (Miš).

Peterica avtorjev, ki so nam v zadnjem letu dali najboljšo mladinsko literaturo

Žirijo za 25. večernico so sestavljali Melita Forstnerič Hajnšek, Dragica Haramija (predsednica), Darka Tancer Kajnih, Alenka Urh in Barbara Zorman.

Nagrado večernica podeljujejo od leta 1997 za najboljše mladinsko literarno delo preteklega leta, izdano pri kateri od slovenskih ali zamejskih založb ali v samozaložbi. Ustanovila sta jo založba Franc-Franc ter revija Otrok in knjiga, pokroviteljstvo pa je prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer. Vredna je 3000 evrov.

Podeljena je nagrada večernica