V slovenščini je dostopna tudi pesnikova zbirka pesmi Mistika za začetnike (1997), kjer izbor pesmi in prevod podpisuje Niko Jež, ki je prispeval tudi spremni esej. Foto: EPA
V slovenščini je dostopna tudi pesnikova zbirka pesmi Mistika za začetnike (1997), kjer izbor pesmi in prevod podpisuje Niko Jež, ki je prispeval tudi spremni esej. Foto: EPA

Zagajewski se je rodil leta 1945 v Lvovu. V 60. letih preteklega stoletja se je uveljavil kot pripadnik gibanja novi val in odtlej sledil enkratnemu glasu poezije v knjigah, spominih, na popotnih doživetjih, v mestih in v naravi.

Poljski predsednik Andrzej Duda je smrt Zagajewskega na Twitterju opisal kot "veliko izgubo za poljsko literaturo".

V 70. letih so objavljanje del Zagajewskega na Poljskem prepovedali, pesnik pa se je podal na potovanje po svetu. Foto: EPA
V 70. letih so objavljanje del Zagajewskega na Poljskem prepovedali, pesnik pa se je podal na potovanje po svetu. Foto: EPA

Hvalnica pogumu
Njegovo delo je nenehno reflektiralo položaj posameznika in njegove notranje dvome. Kot je Zagajewski zapisal v eseju Navdih in ovire, naj bi danes poezija ohranjala magičnost, skrivnostni preblisk navdiha, obenem pa vsebovala tesnobo, ki jo je v zgodovino vnesla izkušnja 20. stoletja, zaznamovana s taborišči, gulagi in holokavstom, je na spletni strani Bukle ob zbirki pesmi Iskanje sijaja zapisal slovenski prevajalec pesnikovih del Niko Jež.

Iz nasprotja med navdihom, ki nas dviguje v višave, in življenjskimi okoliščinami, ki nas pritiskajo k tlom, so po Ježevih besedah nastajale pesniške miniature Zagajewskega kot na videz bežne zabeležke, polne hipnih prebliskov in spoznanj.

Ameriška esejistka Susan Sontag je poezijo Zagajewskega opisala kot zapeljivo hvalnico miru in pogumu vsakdanjega življenja.

Zagajewski je objavil tudi nekaj knjig proze in esejističnih knjig, za svoje delo pa je prejel številne domače in mednarodne nagrade.

V 70. letih 20. stoletja njegove objave prepovedane
Komaj se je dobro uveljavil v skupini mladih pesnikov, ko se je z ironijo, včasih sarkazmom in trpkostjo odzival na družbene razmere, v katerih je bila beseda ukleščena v spone režimske ideologije (zbirke Komunike, Mesnice, Oda mnogoterosti), že ga je sredi 70. let zadela prepoved objavljanja.

Po uvedbi vojnega stanja so se zanj začela leta potovanj ‒ nastale so zbirke Potovati v Lvov, Platno, Ognjena zemlja ‒, kjer se je njegova poezija po Ježevih besedah osredotočala na vprašanja bivanja, lepote, minljivega trenutka in zgodovinske izkušnje ter se vse pogosteje vračala v mitsko deželo izgubljene galicijske očetnjave rodnega večkulturnega mesta Lvova.

Do leta 2002 je Zagajewski živel v emigraciji v Parizu, obenem pa je od 1988 polovico leta preživel kot predavatelj na houstonski univerzi v ZDA.