"NUK 2 je nacionalni projekt, ne le projekt ljubljanske univerze," je v nedavnem intervjuju za MMC poudaril Viljem Leban. Foto: Foto: MAO/Bevk Perović arhitekti

"Trdno verjamem, da se bo gradnja začela še v tem (štiriletnem) mandatu. Če nam bodo vse odločevalske zvezde naklonjene, bi lahko novi NUK 2 v tem času tudi odprli," je po pisanju časopisa Delo odločitev Arsa za začetek gradnje NUK 2 komentiral ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljem Leban. Vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja je sicer resorno ministrstvo na Arso vložilo oktobra lani.

Začetek zgodbe gradnje NUK-a 2 sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK 2. Pred osmimi leti je na drugem natečaju zmagala rešitev biroja Bevk Perović. Trenutno poteka izdelava projektne dokumentacije za NUK 2. Kot so pred časom zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), se bo izdelava projektne dokumentacije za gradnjo NUK-a 2 vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja po pogodbi predvidoma končala do konca leta.

Sorodna novica Viljem Leban: Konec leta bomo imeli v rokah vse papirje, da lahko začnemo graditi NUK 2

NUK 2 bodo zgradili na zemljišču v neposredni bližini Križank na vogalu Emonske in Zoisove. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov.

Naslednji korak: pogodba med ministrstvom in občino
Potem ko so na Arsu resornemu ministrstvu prižgali zeleno luč, morata ministrstvo kot investitor in Mestna občina Ljubljana (MOL) kot lastnica zemljišč skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za robni parceli na zemljišču, ki sta potrebni za zaokrožitev zemljišča NUK II. Pogodba bo predvidoma sklenjena v dveh mesecih, nato pa bomo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, je za Delo povedal Leban.

Različni scenariji financiranja
Za izvedbo projekta NUK II, ki je vseskozi uvrščen med prednostne cilje MIZŠ-ja, bo treba zagotoviti vire državnega financiranj oz. strukturnih skladov v novi finančni perspektivi v okviru kohezijske politike. Država bi za realizacijo projekta morala pridobiti neposredna posojila evropskih razvojnih bank, kot sta CEB Razvojna banka Sveta Evrope in EIB Evropska investicijska banka, saj ministrstvo samo ne more zagotavljati pravic porabe v naslednjem petletnem obdobju.

Kot so še zapisali, je po analizi možnosti realizacija naložbe v okviru investicijske iniciative Evropske komisije (EFSI sklad) glede na stroga merila presoje upravičenosti projektov, ki omogoča financiranje do največ 50 odstotkov, manj verjetna, saj ne gre za naložbo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Druga možnost je novo programsko obdobje 2021‒2027 v okviru kohezijske politike, kjer bi za projekt NUK 2 lahko pridobili evropska kohezijska sredstva, če bi ga MIZŠ-ju v dogovoru s službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko uspelo ohraniti med predlaganimi naložbenimi prioritetami.

Za Delo pa so na ministrstvu pojasnili, da je za letos in prihodnje letu za NUK 2 v državnem proračunu namenjenih 936.800 evrov. Od tega je za letos namenjenih 618.400 evrov, za prihodnje leto pa 318.400 evrov.