"Konec tega leta bomo imeli, kot radi rečemo, vse papirje v rokah, da lahko začnemo gradnjo," razlaga Leban, pri čemer dodaja, da je treba zatem zagotoviti sredstva in pripraviti razpis, kar bo vzelo nekaj časa. Začetek gradnje se bo seveda odmaknil še za kakšno leto zaradi trenutne krize ob epidemiji koronavizrusa, še pojasnjuje.

Viljem Leban je lani prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pred tem je bil direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice, kjer je bila pod njegovim vodstvom zgrajena nova knjižnica, ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, kjer sta bili pod njegovim vodstvom zgrajeni novi knjižnici v Bovcu in Kobaridu. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Viljem Leban je lani prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pred tem je bil direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice, kjer je bila pod njegovim vodstvom zgrajena nova knjižnica, ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, kjer sta bili pod njegovim vodstvom zgrajeni novi knjižnici v Bovcu in Kobaridu. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

NUK 2 – postavljen med Rimsko, Slovensko in Zoisovo cesto ter Emonsko ulico v središču Ljubljane – bo izpolnjeval "uporabniške potrebe", tiste, ki jih NUK arhitekta Jožeta Plečnika v sedanjih razmerah ne more zadovoljevati, to so med drugim "izdelovalnice, različne učilnice, skupne in individualne študijske čitalnice, studii."

V času samoosamitve bomo na MMC-ju v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico predstavljali zanimivosti iz Digitalne knjižnice Slovenije, ene največjih zbirk slovenskih besedil in drugih gradiv, in povabili k raziskovanju vsebin, prosto dostopnih na spletu.

Poleg pospešenega delovanja v smeri gradnje novih prostorov se v NUK-u lotevajo še enega obsežnega projekta: v približno desetih letih nameravajo digitalizirati vso sloveniko, pisno kulturno dediščino Slovencev, kar obsega okrog 140 milijonov skenogramov.

Leban opaža kot resnično zanimivo, da se "Slovenci ravno v času kriz najbolj zavemo, kaj predstavlja Narodna in univerzitetna knjižnica, kako pomembno je trajno zbiranje in hranjenje pisne kulturne dediščine tega naroda." Poudarja, da so se pri NUK-u 2 največji premiki dogajali v kriznih časih, po osamosvojitvi in v času finančne krize.

Vabljeni k branju celotnega intervjuja.


Bili ste direktor Osrednje knjižnice Kranj, kjer je bila pod vašim vodstvom zgrajena nova knjižnica. Pred tem ste bili direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, kjer sta bili pod vašim vodstvom zgrajeni novi knjižnici v Bovcu in Kobaridu. Zdaj ste ravnatelj NUK-a. Bo pod vašim vodstvom zgrajen tudi NUK 2?
Rekel bi, da v tem mandatu ne. Če bi imel na voljo vsaj dva mandata, bi bilo izvedljivo. Za zdaj je v načrtu, da leta 2024 ob 250-letnici NUK-a del praznovanj izvedemo na gradbišču, kjer se bo gradil NUK 2. Pri naših razmerah in po naših izkušnjah je skorajda nemogoče, da bi v štirih letih lahko odprli knjižnico. Po drugi strani pa je takole: če bi se vsi zedinili na nacionalni ravni, je tudi to mogoče. Če bi to res vsi želeli, če bi vsi ta voz vlekli v isto smer, je tudi to izvedljivo. Torej to, da ob 250-letnici NUK-a odpremo NUK 2.

"Konec tega leta bomo imeli, kot radi rečemo, vse papirje v rokah, da lahko začnemo gradnjo NUK-a 2. Treba je seveda zagotoviti sredstva, pripraviti razpis, kar bo vzelo nekaj časa." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Na kakšni točki je NUK 2 danes, od prvega natečaja zanj iz leta 1989?
NUK 2 so pravzaprav začeli načrtovati že sredi sedemdesetih let, ko je oblast tedanjemu ravnatelju Jaru Dolarju obljubila sredstva za gradnjo nove stavbe NUK-a. V osemdesetih so izvedli prvi projektni natečaj in drugega pred osmimi leti. Od prvih načrtov so se določene stvari spremenile. Preprosto povedano, zmanjšali smo oziroma skoraj v celoti odpravili zaprta skladišča, ki so bila predvidena v zgornjih nadstropjih te stavbe. Na račun zaprtih skladišč smo povečali prostor za uporabnike in postavitev gradiva v prostem pristopu. To je glavna razlika, sicer pa ostaja projekt po vizualni in arhitekturni plati znotraj okvirov, kot je bil zamišljen kot zmagovalni projekt na natečaju leta 2012. Čez dve leti bo že desetletnica tega natečaja. Precej časa smo potrebovali, da smo od ideje prišli do sredstev za izdelavo gradbene dokumentacije. Lani sta obe ministrstvi, za kulturo ter za izobraževanje, znanost in šport, podpisali pogodbo s projektanti za izdelavo te dokumentacije, ki se zdaj pospešeno izdeluje in pri kateri intenzivno sodelujemo. Konec tega leta bomo imeli, kot radi rečemo, vse papirje v rokah, da lahko začnemo gradnjo. Treba je seveda zagotoviti sredstva, pripraviti razpis, kar bo vzelo nekaj časa.

Borut Osojnik je v zadnji številki revije Knjižnica v članku o NUK 2 opisal zgodovino projekta kot sago. Bi se strinjali s tem opisom?
Mislim, da je saga kar pravilna oznaka, to je zgodba, ki zajema daljše obdobje in se prenaša iz roda v rod. Poskušamo napisati še njen konec.

Revija Outsider je bila tista, ki je v javnosti odmevno ponovno odprla vprašanje NUK-a 2 s tematsko številko Kje so zidovi NUK 2? Lahko takšne pobude vplivajo na to, kaj se dogaja z gradnjo?
Absolutno, vsak pogovor o NUK-u 2, tudi ta najin, je košček v mozaiku vseh dejavnosti, ki so vključene v dogajanje v naši ustanovi in zunaj nje, kjer poskušamo v tem in prihodnjem letu splošno in strokovno javnost, še posebno pa odločevalce prepričati, da je res skrajni čas. Ker potrebujemo NUK 2 zdaj. To je tudi naš neuradni slogan, NUK 2 ZDAJ! – ker je ta zgodba res že predolga in je resnično postala saga.

Pisna kulturna dediščina je eden od temeljev slovenstva. Tako radi se sklicujemo na spomenike, na pisne dokumente, na Prešerna – to gradivo hrani NUK.

.

Kako se prepletata funkciji NUK-a 2 kot projekta nacionalnega pomena in kot študijskega, uporabniškega prostora, posebno v odnosu do NUK-a?
Za NUK 2 je bistven uporabniški vidik, fizični vidik, to je hranjenja gradiva na klasičnih nosilcih, je pomaknjen v ozadje. Prav uporabniške potrebe so tiste, ki jih NUK v sedanjih razmerah ne more zadovoljevati. In to so funkcije, ki jih mora biti sposobna izvajati sodobna univerzitetna knjižnica. To vključuje, če govoriva o prostorih, izdelovalnice, različne učilnice, skupne in individualne študijske čitalnice, studie ... Ne da fizični vidik ni pomemben, za nas kot nacionalno knjižnico seveda je primarnega pomena, da zbiramo in trajno ohranjamo sloveniko. Pri univerzitetni knjižnici je to lahko postavljeno v ozadje, mi pa kot Nacionalna in univerzitetna knjižnica načrtujemo karseda intenzivno digitalizacijo gradiva, ki bo dostopno uporabnikom knjižnice in Slovencem po vsem svetu v čim širšem obsegu. Pisna kulturna dediščina je eden od temeljev slovenstva. Tako radi se sklicujemo na spomenike, na pisne dokumente, na Prešerna – to gradivo hrani NUK. Nekateri rečejo, da hranimo spomin tega naroda, to je res, hranimo zapisani spomin. Obstajajo tudi drugi spomini, vizualni, predmetni, a je pisni spomin tisti, na katerega se največkrat sklicujemo, ko govorimo o naši narodni identiteti.

Zmagovalno rešitev natečaja za novi NUK podpisuje avtorski tim Bevk Perović arhitekti. Foto: Foto: MAO / Bevk Perović arhitekti
Zmagovalno rešitev natečaja za novi NUK podpisuje avtorski tim Bevk Perović arhitekti. Foto: Foto: MAO / Bevk Perović arhitekti

NUK hrani izjemno bogastvo, ne nazadnje se Slovenci najbolj spomnimo ob krizah, kako pomembno je. Kot zanimivost lahko povem, da je prav v času finančne krize vprašanje gradnje NUK-a 2 spet priplavalo na površje. Takrat se je sprejela odločitev za razpis ponovnega arhitekturnega natečaja. Kmalu po osamosvojitvi je bil tudi sprejet zakon o gradnji nove knjižnice, ki je še vedno v veljavi, a se ni izvršil, kar je seveda drugo vprašanje, za pravnike. Vsekakor je zdaj treba uresničiti, kar ta zakon nalaga. Resnično zanimivo se mi zdi, da se Slovenci ravno v času kriz najbolj zavemo, kaj predstavlja Narodna in univerzitetna knjižnica, kako pomembno je trajno zbiranje in hranjenje pisne kulturne dediščine tega naroda. V nekriznih časih se ukvarjamo z gradnjo tirov, priključkov avtocest in podobnega, radi pa pozabimo na temelje naše identitete. Rad se pošalim, da imamo, če premestimo NUK 2 s tretjega tira na drugega, vse možnosti za uspešno izpeljavo tega projekta.

V nekriznih časih se ukvarjamo z gradnjo tirov, priključkov avtocest in podobnega, radi pa pozabimo na temelje naše identitete. Rad se pošalim, da imamo, če premestimo NUK 2 s tretjega tira na drugega, vse možnosti za uspešno izpeljavo tega projekta.

.

Ravno zato, ker ima nacionalni pomen, se je veliko govorilo o tem, da bi moral postati nacionalni projekt. Kaj mislite o tem?
To je nacionalni projekt, ne le projekt ljubljanske univerze. V teh prostorih bo omogočena uporaba gradiva, ki ga ima Narodna in univerzitetna knjižnica v celoti. Res pa je, da ni bilo nikoli zamišljeno, da se to gradivo hrani na novi lokaciji. Glavna skladišča bodo še vedno v BTC-ju, na Leskovškovi ulici, kjer je večina našega gradiva. Glede na to, da obsega več kot 2.800.000 enot, si lahko predstavljate, kako ogromen korpus to je. Nesmiselno je skladišča umeščati v središče mesta, bilo bi predrago.

Eden od poudarkov novih prostorov je tudi NUK 2 kot nočno zatočišče učenja in raziskovanja, kot prostor, ki ga ni treba zapustiti, kjer se delo zavleče v noč ...
Tudi to je del naših načrtov, sestavni del NUK-a 2 bo nočna čitalnica, kjer bo v omejenem obsegu v ločenem kompleksu omogočen študij 24 ur na dan. Tam bodo študijska mesta opremljena tudi z vso potrebno informacijsko tehnologijo.

Sorodna novica Na Fabuli o NUK 2: Preskok od "knjižnico potrebujemo" v "knjižnico hočemo"

V povezavi z NUK-om 2 se uporablja pridevnik sodobna knjižnica. Kaj naredi danes knjižnico sodobno?
Sodobno naredi knjižnico to, da imajo uporabniki najprej dovolj prostora, od projektnih sob za skupinsko delo in učilnic do čitalnic, dvoran in podobnih prostorov, nadalje dovolj vseh različnih informacijskih virov, v analogni in digitalni obliki, zagotovljeno pomoč pri iskanju in uporabi informacij in druge storitve – od pomoči pri izdelavi multimedijskega gradiva v snemalnih studiih do informacijskega opismenjevanja. Sodobne univerzitetne knjižnice se zelo hitro prilagajajo potrebam uporabnikov in takšni, prilagodljivi, morajo biti tudi prostori. Morda je to še najustreznejša opredelitev sodobne knjižnice: prilagodljivost. NUK 2 bo sodobna knjižnica z vsemi funkcijami, ki jih ima nacionalna knjižnica. Ena od teh je na primer tudi izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev, prostori bodo namenjeni tudi temu.

Približno ena desetina gradiva naj bi bila dostopna v prostem pristopu. To pomeni, da bi vse gradivo, ki je pomembno, aktualno, ažurno, namenjeno študiju in raziskovanju, ponudili v neposredno uporabo v prostorih knjižnice.

.

Na začetku leta sem imel priložnost obiskati takšno – sodobno – knjižnico na Tajvanu: moram reči, da sem bil presenečen in obenem zadovoljen, zgradili so vse, o čemer mi razmišljamo. V teh prostorih sem srečal knjižničarje, ki uporabnikom pomagajo uporabljati najsodobnejšo multimedijsko opremo, na primer za snemanje filmov, z oblekami za oblikovanje virtualne 3D-resničnosti. Imajo tudi zelo veliko študijskih mest, od individualnih študijskih celic do skupinskih čitalnic, predavalnice, snemalni studio, dvorane ... Obstaja pa velika razlika. Tista knjižnica je bila v veliki meri zgrajena z donatorskimi sredstvi, ki so jih prispevali predvsem nekdanji študentje, alumni te univerze. Ti so, in to po svoje govori o uspešnosti univerze, zasedli pomembne položaje v gospodarstvu, politiki in javni upravi, lahko so prispevali individualno ali kot predstavniki podjetij. Tega mi ne poznamo, v našem prostoru bi bilo to nekaj novega. Ko so me vprašali po razlogih, zakaj je tako, sem ugibal, da je tako morda zato, ker imamo šele prvo generacijo bogatih Slovencev, in da ta morda še ni pripravljena donirati za skupen, nacionalni projekt, kot je v našem primeru NUK 2.

Koliko knjižnega gradiva pa bo fizično dostopnega v NUK-u 2? Ob knjižnici najprej pomislimo na knjige, a knjižnica hrani tudi zgoščenke in DVD-je. Bodo tudi ti dostopni v NUK-u 2?
Približno ena desetina gradiva naj bi bila dostopna v prostem pristopu. To pomeni, da bi vse gradivo, ki je pomembno, aktualno, ažurno, namenjeno študiju in raziskovanju, ponudili v neposredno uporabo v prostorih knjižnice. To je nekaj novega za to ustanovo, ki je doslej tradicionalno hranila gradivo v skladiščih in ga od tam posredovala uporabnikom. S tem smo storili dvoje: uporabnikom omogočimo neposredno uporabo gradiva na klasičnih medijih, na fizičnih nosilcih. S tem se skrajša čas od uporabnikove zahteve do dejanske uporabe. Druga stvar pa je, da bodo lahko uporabniki nekatero gradivo uporabljali neposredno s pomočjo tehnologije, ki jim bo na voljo, serijske publikacije, filmsko in glasbeno gradivo bo dostopno v digitalni obliki, v notranjem omrežju. Ne bo torej fizičnega brskanja. Ker pa govorimo o res veliki količini enot, bomo lahko digitalizirali le najpomembnejši del. V približno desetih letih nameravamo sicer digitalizirati vso sloveniko, pisno kulturno dediščino Slovencev.

"Sodobne univerzitetne knjižnice se zelo hitro prilagajajo potrebam uporabnikov in takšni, prilagodljivi, morajo biti tudi prostori. Morda je to še najustreznejša opredelitev sodobne knjižnice: prilagodljivost." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Deset let od danes ali od takrat, ko bo zgrajen NUK 2?
Od danes. Vendar pa je v to vključenih veliko če-jev, ker je vse odvisno od finančnih virov. Narediti bi bilo treba okrog 140 milijonov skenogramov, doslej smo v desetih letih digitalizirali desetino tega gradiva. Če bomo nadaljevali s tem tempom, bomo potrebovali sto let za digitalizacijo slovenike. To seveda ni sprejemljivo, pospešiti moramo postopke. Naša želja in načrt je dokončati delo v desetih letih.

V duhu slogana NUK 2 ZDAJ je bila letos postavljena tudi razstava študentov z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (UL NTF), ki so oblikovali lastne predloge pisav, ki bi lahko predstavljale NUK 2.
Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da študentje pripravljajo ta projekt in so tako angažirani. To seveda ni javni natečaj za celostno grafično podobo, ampak raziskovanje možnosti uporabe tipografij za NUK 2, zelo dobrodošel način iskanja vizualnih komponent. Nekakšna raziskava, tipografski brainstorming. Morda niso vse tipografije skladne z vsemi funkcijami ustanove, ampak je razstava zanimiva in pomembna predvsem zato, ker so koncepte ustvarjali mladi, tisti, ki bodo pretežni uporabniki teh prostorov. Kot javna ustanova bomo seveda razpisali dovolj širok natečaj za celostno grafično podobo, ki bo zajel tako CGP NUK kot tudi vizualno komunikacijo v prostorih NUK 2. Razmišljamo o tem, da bi bil del natečaja tudi izdelava posebne črkovne vrste za NUK. Ker smo ustanova, ki hrani črke, bi se to vsekakor spodobilo.

Kako pa ocenjujete, da bodo trenutne krizne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa vplivale na dogajanje z NUK-om 2?
Ta kriza bo seveda odmaknila začetek gradnje še za kakšno leto. Razumljivo je, da v tem trenutku to ne more biti prednostna naloga, zdaj se rešujejo življenja, sprejemajo ukrepi za ohranjanje delovnih mest, proizvodnje, verjetno se bo šele čez nekaj mesecev videlo, kakšno škodo je povzročila epidemija in koliko je omejila tudi naše državne finančne zmožnosti.

Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930, 5. oktobra 1936 pa se je začela gradnja. Foto: BoBo
Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930, 5. oktobra 1936 pa se je začela gradnja. Foto: BoBo

Na kakšen način je v tednih samoosamitve NUK omogočil dostop do vrste gradiv na daljavo?
NUK gradi že vrsto let Digitalno knjižnico Slovenije, dostopna je na naslovu www.dlib.si, v njej pa se zdaj nahaja že več kot 850.000 enot gradiva v digitalni obliki. Uporaba je brezplačna in ni omejena na člane knjižnice. Ti si lahko izposojajo e-knjige tudi na Biblosu. V okviru konzorcijske ponudbe, namenjena je predvsem študentom in raziskovalcem, je dostopnih tudi približno 230.000 e-knjig v tujih jezikih in 30.000 strokovnih in znanstvenih e-revij. Poskušamo zagotoviti dostop tudi do avtorsko zaščitenih vsebin, vsaj v času epidemije, s časopisno hišo Delo smo sklenili dogovor o prostem dostopu do njihovih izdaj do leta 1999, z drugimi hišami pa se še dogovarjamo.

Poslednje Cankarjevo delo iz leta 1917 Podobe iz sanj veljajo za vrhunec pisateljevega simbolizma. Foto: Založba Beletrina
Poslednje Cankarjevo delo iz leta 1917 Podobe iz sanj veljajo za vrhunec pisateljevega simbolizma. Foto: Založba Beletrina

Katera knjižna dela bi priporočili v branje v času samoosamitve?
Malo klasično bom odgovoril: slovenska vrhunska dela, na primer Cankarjeve Podobe iz sanj, najdete jih na www.dlib.si, ali Kosmačevega Tantadruja, da se ponovno zavemo, v kakšnem čudovitem jeziku živimo. In ker je pred kratkim Evropska komisija dodelila Zdravljici znak evropske dediščine, NUK je bil nosilec projekta, priporočam, da jo vsak prebere še enkrat, od začetka do konca. V njej boste našli za vse čase pomembne teme: vino, boga, svobodo, narod, spravo, ženske, domoljubje in miroljubnost. Klasika ima trajno vrednost.