Milanu Deklevi je pripadla vloga uvodnega govorca na simpoziju, ki so ga organizirali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v čast mednarodno priznanega pesnika, dramatika in akademika Daneta Zajca, ki se je rodil pred okroglimi devetimi desetletji na današnji dan.

Dane Zajc (28. oktober 1929–20. oktober 2005). Foto: RTV SLO
Dane Zajc (28. oktober 1929–20. oktober 2005). Foto: RTV SLO

Nemara slovenski kandidat za Nobelovo nagrado
Zajc je odločilno zaznamoval slovensko književnost druge polovice 20. stoletja, omenjalo se ga je tudi kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado. Na to je spomnila glavna pobudnica in organizatorka simpozija Neža Zajc, ki je dogodek odprla s pesmijo Za vse boš plačal, za katero meni, da najbolje povzema Zajčev opus. Simpozij je po besedah književnikove vnukinje posvečen "človeku z nenadomestljivo pesniško govorico, ki ga pogrešamo", hkrati pa so ga na SAZU-ju organizirali tudi zaradi "pogrešanja Zajčeve poezije, morda njene pričujočnosti v slovenskem kulturnem prostoru".

90 let bi praznoval Dane Zajc, "kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta"

Uvod v simpozij v duhu Popotnika
Ena izmed njegovih poznih pesmi, naslovljena Popotnik, je navdihnila uvodni govor Milana Dekleve, ki je poudaril, da so Zajčevo poezijo zlonamerni in površni razlagalci večkrat imenovali za nihilistično, s čimer so merili na njeno temačnost. Menili so, da je prežeta s smrtjo in brezizhodnostjo, s čimer se Dekleva ne strinja.

Simpozij so na ZRC SAZU organizirali v sodelovanju s Slovensko matico in založbo Beletrina. Foto: BoBo
Simpozij so na ZRC SAZU organizirali v sodelovanju s Slovensko matico in založbo Beletrina. Foto: BoBo

"Kar se tiče smrti, pred njo ni izhoda, prežeti smo z minljivostjo. Kar se tiče temačnosti. Zajčeve pesmi so temačne, ker se upirajo samozadostnosti kogita in Heglovemu utopičnemu projektu umskega vnebovzetja. Kar se tiče nihilizma. Doslej ni nihče v slovenski poeziji tako ostro oporekal nihilizmu kot Zajc. Nič ni temačnejšega, nam govori, kot nihilizem samovšečnih subjektov, ki brez usmiljenja gospodarijo s svetom," je pojasnil Dekleva.

V zborniku O Danetu Zajcu, ki je ob simpoziju doživel ponatis, so objavljena besedila Nika Grafenauerja, Janka Kosa, Igorja Grdine, Borisa A. Novaka, Jurija Perovška, Denisa Poniža, Igorja Sakside, Braneta Senegačnika, Tomaža Toporišiča in Neže Zajc. Foto: Slovenska matica
V zborniku O Danetu Zajcu, ki je ob simpoziju doživel ponatis, so objavljena besedila Nika Grafenauerja, Janka Kosa, Igorja Grdine, Borisa A. Novaka, Jurija Perovška, Denisa Poniža, Igorja Sakside, Braneta Senegačnika, Tomaža Toporišiča in Neže Zajc. Foto: Slovenska matica

Kot "upor proti enoplastnosti, enoznačnosti in poenostavljanju" pa je Zajčevo poezijo vselej razumel direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Zdi se mu, da je književnik ljudi in življenjske situacije razumeval in doživljal onkraj običajnih enodimenzionalnih razlag ter da so ga v življenju vselej najbolj zanimala stanja po tem, ko se je nekaj že zgodilo. "Pri Zajcu ni bilo nič in nikoli narejeno po naključju, temveč prav neusmiljeno zbrano in kot britev ostro," je svoj govor sklenil Luthar.

Še o Zajčevih pesniških igrah
Na simpoziju so se posvetili tudi Zajčevi dramatiki. Dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič je ob simpoziju dejal, da je Zajc na svojski način povezoval poezijo in dramatiko v zvrst, ki jo je sam poimenoval pesniške igre. "Te so zelo dramatične, a skozi poezijo, skozi neko dinamiko jezika in skozi estetiko. In to je tisto, kar nas pri Zajcu, ob izraziti ostrini njegove misli, še danes izjemno navdušuje," je pojasnil Toporišič.

Grmače Daneta Zajca: zgodba o kontekstu, strukturi in rojstvu fašizma

Pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik Aleš Berger, ki je za Zajčeve igre pisal spremne besede, je spregovoril o svojih srečevanjih z njegovo dramatiko in kronološko pregledal uprizoritve njegovih besedil in odzive nanje. Tako je od dela Otroci reke iz leta 1962 prišel do Jagebabe, ki je bila uprizorjena posthumno, Berger pa si je konec preteklega meseca v Mariboru ogledal tudi novo uprizoritev Zajčeve igre Grmače. Ob njegovem vpogledu v Zajčevo dramatiko se je kot zanimivo izkazalo, da "ves čas nagovarja in izziva mlade generacije". Svoj prispevek je sklenil z besedami: "Ko preberemo kakšno Zajčevo igro, si jo želimo videti, ko pa jo vidimo, si jo želimo ponovno prebrati."

Simpozij o Danetu Zajcu

Dane Zajc se je rodil 28. oktobra 1929 v Zgornji Javorščici pri Moravčah. Moč njegovega opusa je razvidna v številu in izvirni obliki del, nekatera so bila izdana, ponatisnjena in izvedena tudi po njegovi smrti leta 2005. Ob današnjem simpoziju je pri Slovenski matici izšel ponatis zbornika razprav O Danetu Zajcu, predvidoma v prihodnjem letu pa bodo v rednem programu Zbranih del slovenskih književnikov začela izhajati tudi njegova dela.

Ogenj v ustih - Pesnik Dane Zajc (1929-2005), dokumentarni portret
50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava