Širši odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Kovač, je tako najprodornejši glas slovenskega založništva doslej, so prepričani v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki so letošnjo Schwentnerjevo nagrado dodelili Mihi Kovaču. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Širši odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Kovač, je tako najprodornejši glas slovenskega založništva doslej, so prepričani v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki so letošnjo Schwentnerjevo nagrado dodelili Mihi Kovaču. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Le nekaj ur po tem, ko so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili prejemnico nagrade za najboljši literarni prvenec, so iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sporočili tudi njihovega nagrajenca za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva. Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva letos prejme Miha Kovač, profesor in predavatelj za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Sorodna novica "Finski se zelo obrestuje, da so ustanovili literarno agencijo"

Poleg dolgoletnega dela so v zbornici več kot zadovoljni z njegovim prispevkom v Frankfurtu
"Kot predavatelj založniških študij že več kot dve desetletji izobražuje za področje knjige in s svojimi znanstvenimi članki, nastopi na konferencah po vsem svetu, številnimi publikacijami v slovenščini in angleščini odločilno oblikuje tako slovensko kot mednarodno knjižno polje," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Kot še navajajo, je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade Kovaču več kot ustrezen tudi zato, ker je letos skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot sokurator je po mnenju zbornice "zasnoval izrazito sodoben, multidisciplinaren in multikulturen predstavitveni program, ki je Slovenijo in slovenske avtorje v mednarodnem pogledu vzpostavil kot sodobno založniško in razmišljujočo skupnost – kot skupnost, katere moč je bistveno večja, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na število prebivalcev države in govorcev jezika".

Širši odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Kovač, je tako najprodornejši glas slovenskega založništva doslej.

iz utemeljitve

Raziskovalec in predstavnik kritične javnosti
Ob znanstvenem in pedagoškem delu, ki bi si po mnenju zbornice že samo po sebi zaslužilo Schwentnerjevo nagrado, "saj nudi nepogrešljivo osnovo za razmislek vsem profesionalcem knjižnega polja, ki hočejo gledati tudi v njegovo prihodnost, ne le dnevno sedanjost", je njegova biografija polna tudi uspehov v praktičnem založništvu. Pred akademsko kariero je bil odgovorni urednik Mladine, urednik in vodja splošnega založništva DZS-ja, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic in glavni urednik založbe Mladinska knjiga, so našteli v zbornici. In "prav s poznavanjem realnega delovanja založniškega polja, z empiričnimi izkušnjami iz slovenskega založništva in razumevanjem strukturnih sprememb panoge skozi čas Kovač že skoraj štiri desetletja dragoceno prispeva k uveljavljanju in razvoju založništva kot znanosti in založništva kot panoge", piše v utemeljitvi nagrade.

Sorodna novica Miha Kovač: Berem, da se poberem

S svojimi objavami in sodelovanji v raziskovalnih projektih, kot sta raziskava Knjiga in bralci ter evropski znanstveni projekt E-READ o branju v času digitalizacije, je postal eden najuglednejših raziskovalcev knjižnega polja v svetu. "Svoja znanstvena spoznanja pa zna poljudno in prepričljivo obrazlagati tudi v širši javnosti," so zapisali v zbornici. Kot so pojasnili, je s publicističnim delom Berem, da se poberem, ki je prevedeno v vrsto tujih jezikov, prepričal, da je branje civilizacijska nuja, kar je strateško pomembno za ohranjanje založniške dejavnosti.

Sorodna novica Ljubljanski manifest o branju na višji ravni: zdrava demokratična družba zahteva vzdržljive bralce

Ljubljanski manifest kot primer odlične promocije za branje knjig
Spomnili so še na prodoren in znanstveno utemeljen Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni, s katerim je opozoril na strateški pomen globokega branja v času digitalizacije in s tem podprl srce založniške dejavnosti – knjigo. Kovač je s tem po mnenju zbornice založništvo postavil v središče razvoja strateškega mišljenja in demokratičnega državljanstva ter s tem prepričal širok krog znanstvene, politične, kulturne, založniške in medijske strokovne javnosti.

Manifest o pomenu poglobljenega branja sta podprli tudi Združenje evropskih in Združenje svetovnih založnikov, pobuda pa bo zaživela tudi v evropskem parlamentu v razpravi ministrov za kulturo vseh držav Evropske unije. Širši odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Kovač, je tako najprodornejši glas slovenskega založništva doslej, so prepričani v zbornici.