Revija Guardian je Ceno življenja uvrstila na seznam najboljših knjig 21. stoletja. Foto: Mladinska knjiga
Revija Guardian je Ceno življenja uvrstila na seznam najboljših knjig 21. stoletja. Foto: Mladinska knjiga

Pri Mladinski knjigi je izšel drugi del avtobiografske trilogije Deborah Levy z naslovom Cena življenja, ki nadaljuje zgodbo romana Vsega tega nočem vedeti. V tokratnem delu avtorica odstira svoje življenje pri 50 letih, obdobje, ki ga zaznamujejo smrt mame, razpad zakona in selitev v staro stanovanje. Zadnji del trilogije bo izšel naslednje leto.

Drugi del trilogije je, tako kot prvega, prevedla Ana Ugrinović. Po njenih besedah avtorica v iskrivi in eliptični pripovedi spretno prepleta preteklost, prihodnost in sedanjost. Dogodkov iz svojega življenja namreč ne opisuje kronološko, temveč skozi notranji svet občutkov in prizmo feminizma. "Pred nami je zrela ženska, ki je porušila dom, ki ga je tako dolgo gradila, in mora pri 50 letih zakorakati v neznano," je pojasnila prevajalka.

Kot je dodala, je knjiga polna pronicljivih uvidov o vlogi in položaju ženske, žene, matere in pisateljice, ki v sodobnem svetu išče svoje mesto, odkriva svojo svobodo, ki pa ni zastonj, kar avtorica v knjigi opiše z besedami: "Svobode si nikoli ne moreš svobodno vzeti. Vsak, ki si je moral svobodo priboriti, ve, kakšna je cena zanjo."

Vsega tega nočem vedeti je prvi del trilogije, tretji pa bo naslovljen Nepremičnine. Foto: Mladinska knjiga
Vsega tega nočem vedeti je prvi del trilogije, tretji pa bo naslovljen Nepremičnine. Foto: Mladinska knjiga

T. i. živa avtobiografija v treh knjigah predstavlja vrhunec pisateljičinega ustvarjalnega opusa. Za prvi in drugi del trilogije je prejela francosko nagrado prix femina za najboljšo tujo knjigo, s Ceno življenja pa se je uvrstila tudi na Guardianov seznam najboljših del 21. stoletja.

Pisanja avtobiografije se je pisateljica lotila iz perspektive 40- 50- in 60-letnice. V prvi knjigi je obenem precej prostora namenila tudi otroštvu, ki ga je preživela v Južni Afriki in se je zato pozneje v Veliki Britaniji počutila kot tujka. S tem je odprla tudi problematiko migrantov, ki je poleg materinstva, feminizma in filozofije ena od osrednjih tem njenih del.

Deborah Levy (1959) se uvršča v svetovni literarni kanon. Poleg omenjene trilogije se podpisuje tudi pod vrsto kritiško priznanih romanov, ki so bili večkrat nominirani za nagrado man booker. Med njimi je tudi roman Mož, ki je videl vse, ki so ga pri Beletrini v prevodu Jerneja Županiča izdali letos, ko so pisateljico (na daljavo) gostili na festivalu Fabula.