Čezmejni projekt Živa coprnija je avgusta 2017 zaživel z željo, da bi dragoceno pripovedno izročilo slovenskega Pohorja in hrvaške Istre na novo odkrili - bodisi zapisali še nikoli zapisano bodisi posodobili nekdaj že zapisano - ter ohranjali z vključevanjem v obstoječo turistično ponudbo.

V sklopu projekta je izšel kulturno-turistični vodnik, ki ga dopolnjujejo mobilna aplikacija in turistične ture.

Knjiga Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila obsega zgodbe, povezane z dvajsetimi kraji na Pohorju, kot so Bistriški vintgar, Črno jezero in Veliko Tinje, in v Istri, kot so Gologorica, Pazin in Pićan. Raziskovalci na ZRC-ju SAZU-ju in v Etnografskem muzeju Istra so zgodbe izbrali iz bogatih arhivskih in pisnih virov, zapisali pa so tudi še nikoli zapisane pripovedi, ki še danes živijo med prebivalci.

Neprecenljiv vir: terenski zapisi Milka Matičetovega
Barbara Ivančič Kutin z ZRC-ja SAZU-ja je na predstavitvi knjige povedala, da so za zgodbe s Pohorja pregledali veliko različnega gradiva - objave v knjigah, časopise, rokopisne vire iz različnih arhivov, tipkopise raznih raziskovalnih nalog ter zapise različnih posameznikov. Neprecenljiv vir, ki so ga novo odkrili, so bili med drugim terenski zapisi Milka Matičetovega.

Z izbranimi zgodbami so raziskovalci želeli predstaviti čim večjo pestrost bajeslovnih likov s Pohorja in Istre. Na Pohorju denimo prebivajo jezerski zmaj, duh bele dame, ki se prikazuje v bistriškem gradu, sveti Bolfenk, Vehtra baba in Pehtra baba ter velikan Volvel, ki pastirjem krade krave. Skozi istrsko tradicijsko dediščino pa je mogoče spoznati kresnike in štrige ter velikana Dragonjo.

Vizualno podobo besedam
Pripovedno izročilo sta interpretirala Dušan Šarotar in Tina Dobrajc. Šarotar pravi, da je zgodbe nekoliko posodobil, a pri tem še vedno sledil izvirniku, kolikor se je dalo. Vanje je vpeljal sodobnega popotnika, raziskovalca, ki se premika skozi plasti zelo starih zgodb. Ilustratorka pa je povedala, da ji je folklora že od nekdaj zanimiva. Največji izziv ji je bil, kako dati vizualno podobo nečemu, kar je do zdaj obstajalo le v besedi.

Informacije o gostiščih in prenočiščih
Knjigo je uredila Miljana Cunta, kmalu bo dostopna tudi v hrvaščini in angleščini. Opremljena je z opisi in fotografijami ter praktičnimi informacijami, kot je seznam gostišč in prenočišč, ki obiskovalcu pomagajo pri načrtovanju izletov. Te informacije vsebuje tudi brezplačna mobilna aplikacija Živa coprnija na dlani. Zgodbe je mogoče spoznati tudi na turističnih turah Po poteh Žive coprnije Pohorja in Istre, torej tam, kjer so nastale.

Projekt je rezultat sodelovanja šestih partnerskih organizacij iz Slovenije in Hrvaške s področij znanosti, turizma, umetnosti in kulture. Poleg vodilnega Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica so to še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), založba Beletrina, Etnografski muzej Istre, Združenje Val kulture in Občina Pićan.