Tema letošnjega spominskega dneva, s katerim želi Unesco spodbuditi spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo.

Ljudje dvigajo črke bengalske abecede ob slavju ob letošnjem mednarodnem dnevu maternih jezikov v Daki v Bangladešu. V tem mestu stoji tudi spomenik za bengalske študente, ki so leta 1952, tedaj še pod Pakistanom, protestirali za dosego enakopravnosti svojega jezika in nekateri pri tem tudi izgubili življenje. Foto: EPA
Ljudje dvigajo črke bengalske abecede ob slavju ob letošnjem mednarodnem dnevu maternih jezikov v Daki v Bangladešu. V tem mestu stoji tudi spomenik za bengalske študente, ki so leta 1952, tedaj še pod Pakistanom, protestirali za dosego enakopravnosti svojega jezika in nekateri pri tem tudi izgubili življenje. Foto: EPA

Mnogi brez dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo
Pri Unescu verjamejo v pomen kulturne in jezikovne raznolikosti za trajnostno družbo. Vendar je jezikovna raznolikost ogrožena, saj vedno več jezikov izginja. Ob tem organizacija opozarja, da na globalni ravni 40 odstotkov prebivalstva še zmeraj nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Vendarle pa je bil že dosežen določen napredek v večjezičnem izobraževanju, zlasti v zgodnjem šolanju, še piše na spletni strani organizacije.

Unescov plakat ob letošnjem mednarodnem dnevu maternih jezikov.  Foto: Unesco
Unescov plakat ob letošnjem mednarodnem dnevu maternih jezikov. Foto: Unesco

Za temo letošnjega dneva maternih jezikov so izbrali Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo. Tako poudarjajo, da jeziki in večjezičnost spodbujajo vključevanje, obenem pa pri Unescu menijo, da se mora izobraževanje, ki temelji na prvem ali maternem jeziku, začeti že v zgodnjih letih.

Skozi preteklo leto dni so se neenakosti še poglobile
Tokratno zaznamovanje 21. februarja kot mednarodnega dneva maternih jezikov se odvija v obdobju, ko se svet zaradi pandemije spopada z izjemnimi motnjami v izobraževanju. Zdajšnja kriza je razkrila in bo po pričakovanjih le še poglobila neenakosti, marginalizacijo in izključenost. Zato Unesco ob tej priložnosti poziva oblikovalce politik, vzgojitelje in učitelje, starše in družine, naj namenijo še večjo pozornost večjezičnemu izobraževanju in vključevanju v izobraževanje, kar bo pospešilo okrevanje na tem področju po krizi zaradi pandemije.

Društvo slovenskih pisateljev v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri pripravlja virtualno okroglo mizo, na kateri bodo o svoji izkušnji prehajanja med jezikovnimi kulturami ter kaj to pomeni za proces pisanja in literaturo, spregovorili Brina Švigelj Merat, Maja Haderlap in Lajos Bence. Potekala bo prek aplikacije Zoom, obenem bo predvajana v živo prek Facebookove strani društva.

Materinščina posameznika je pravzaprav naključje
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc je svojo poslanico ob dnevu maternih jezikov začel s kitico Elegije svojim rojakom Franceta Prešerna (Kranjc, ti le dobička išeš, / bratov svojih ni ti mar, / kar ti bereš, kar ti pišeš, / mora dati gotov dnar!). V svojem zapisu je naprej poudaril, da je materinščina naša odgovornost ter da smo z nastankom nacionalne države prevzeli odgovornost za razvoj in obstanek slovenščine. Vendar je materinščina posameznika "pravzaprav naključje, srečka in popotnica, definicija nekega življenja, ki ti je bila dana ob rojstvu. Z rojstvom samo načeloma pripadaš neki jezikovni skupnosti. Kaj lahko je materinščina kak drug jezik kakor jezik tvojih staršev!"

Velika jezikovna revščina v slovenskem parlamentu
Za slovenščino, kakor za vse materinščine, velja, da ni odvisna samo od ene socialne plasti izražanja. Če je govorica teh govorcev javna, je poseben in dober kazalnik stanja duha, v katerem živi neki jezik, opominja Merc, ki je v poslanici tudi kritičen do materinščine politikov v slovenskem parlamentu.

Ob tem svečanem dnevu, dnevu maternega jezika, naj bi ne bili črnogledi, slavili naj bi svoj jezik in s tem svoje rojake, govorce iste materinščine. Žal pa je tudi tako, da so lahko govorci skupnega maternega jezika, skupne jezikovne kode, jezikovno vedno bolj siromašni.

Iz poslanice Dušana Merca

Po njegovih besedah ta večinoma razkriva "veliko jezikovno revščino, preproščino, ki je odraz tistega zadaj, korelacije z razmišljanjem, s stališči, znanjem in prepričanjem. Najpogosteje je prazna in plitva, kakor da je slovenščina zmožna izražati samo pritlehnost, vzorčno jezikovno preproščino, neveščost in slaboumnost, sovraštvo".

A dejstvo je, da je slovenščina jezik mnogih govorcev, ki v vseh dobro razvitih in delujočih sistemih slovenske države, pa tudi v zasebnem govornem položaju lahko opravljajo svoje življenjsko poslanstvo, se izražajo ter bogatijo sebe in vse nas, je še zapisal Merc in dodal, da ne gre samo za literaturo.

"Še tako zapleteni pravni ali znanstveni, matematični in umetniški procesi se na koncu, ko jih je treba razumeti in uporabiti, izrazijo v slovenščini, ki je dovolj močna za izražanje vsega, kar moramo imeti, ustvariti, da pač živimo polno življenje v jezikovni skupnosti naše materinščine in v okolju drugih materinščin tega sveta," je še zapisal predsednik DSP-ja v svoji poslanici.

Nezadostna skrb za položaj materinščine
V Združenju za slovensko besedo pa so spomnili na neustavljive napore in prizadevanja za javno rabo slovenščine v naši zgodovini. V 30. letu samostojne Slovenije zaznavajo nezadostno skrb za položaj materinščine. Kot so zapisali, se ta še posebej odraža ob skrbi za njeno stanje pri Slovencih, ki so del enovite narodne skupnosti ter živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Pogrešajo tudi dolgoročno vsenarodno strategijo in delovanje za ohranitev javne rabe in kulture slovenskega jezika, so še sporočili iz združenja.