Helke Misselwitz na snemanju filma Zbogom, zima. Foto: Kinoatelje
Helke Misselwitz na snemanju filma Zbogom, zima. Foto: Kinoatelje

"Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi," so zapisali v utemeljitvi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno spoprijema s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine, še poudarjajo.

Leta 2016 je prejela posebno nagrado nemških filmskih kritikov
Helke Misselwitz velja za eno najpomembnejših nemških dokumentaristk. Rodila se je 18. julija 1947 v Planitzu, nekdanjem mestu Nemške demokratične republike. Med letoma 1978 in 1982 je študirala režijo na Akademiji za film in televizijo v Potsdamu-Babelsbergu.

Za studio DEFA je sprva snemala kratke esejistične prispevke, pozneje pa celovečerne dokumentarne in igrane filme. Med letoma 1997 in 2014 je predavala režijo na Akademiji za film v Babelsbergu. Je članica Akademije za filmsko umetnost. Leta 2016 je prejela posebno nagrado nemških filmskih kritikov. Živi v Berlinu in v bližini Rheinsberga.

Mateja Zorn in Patricija Maličev na današnji novinarski konferenci. Foto: Kinoatelje
Mateja Zorn in Patricija Maličev na današnji novinarski konferenci. Foto: Kinoatelje

Režiserka "nas skozi intimne portrete življenja preprostega človeka opomni, da smo ravno ljudje s svojimi zgodbami najpristnejši pričevalci družbenopolitičnih sprememb, s katerih izzivi se spoprijemamo še danes", razmišlja Mateja Zorn, vodja festivala.

Filmi Helke Misselwitz prikazujejo uporniške pankerje, najstniške prestopnice, delavke v opekarni, fotografinje aktov, ločenke, samohranilke, povzpetnike, resignirance, zatirance, neslišane, nevidne in razdvojene. "Skupno jim je samo eno – Nemška demokratična republika in občasno sanjarjenje, ki mu vedno sledi kruta streznitev in negotova prihodnost, ki je takoj za ovinkom. Ne nujno v tej republiki," je na današnji novinarski konferenci dejala Patricija Maličev, programska sodelavka festivala.

Nagrado je leta 1998 ustanovil Kinoatelje v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa, filmskega kritika in senatorja Italijanske republike, ki je cenil film kot sredstvo za razumevanje lastne identitete. Z nagrado v ospredje postavljajo filmske avtorice in avtorje, ki s svojimi angažiranimi kinematografijami gledalcu ponudijo priložnost za poglobljen razmislek o pogosto zapostavljenih vprašanjih sodobne družbe.

Helke Misselwitz in portretiranki iz filma Zbogom, zima. Foto: Kinoatelje
Helke Misselwitz in portretiranki iz filma Zbogom, zima. Foto: Kinoatelje

Čezmejni filmski festival Poklon viziji bo med 16. in 22. oktobrom 2022 v sedmih mestih – Nova Gorica, Gorica, Videm, Trst, Ljubljana, Izola, Špeter – v sodelovanju s partnerskimi institucijami pripravil bogato bero filmskih vsebin, projekcij ob prisotnosti avtorjev, strokovnih srečanj ter delavnic, ki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo dale priložnost za kakovostno druženje ter spodbudo za kritičen razmislek o vizijah razvoja družbe.

Še pred festivalom
Pripravljajo tudi več predfestivalskih dogodkov. Znotraj goriškega festivala Nagrada Sergio Amidei bo zaživela nova sekcija Agorà, kjer bodo v dialog postavljena dela dveh mladih neodvisnih avtoric, Francesce Mazzoleni in Nike Autor. Kuriral jo bo Steven Stergar. S tem se začenja sodelovanje med filmskima festivaloma z najdaljšo tradicijo v mestih na meji, ki stremi k promociji filmske umetnosti v pričakovanju leta 2025 in Evropske prestolnice kulture.

Foto: Kinoatelje
Foto: Kinoatelje

22. julija bo ob 21.00 na Trgu Evrope, stičišču obeh Goric, potekala projekcija filma Brezmejna srca italijanskega režiserja Luigija Zampe, kjer v glavnih vlogah nastopata Gina Lollobrigida in Raf Vllone. "Film raziskuje povojno obdobje, ko je v kraški vasi na meji med Italijo in Jugoslavijo posebna komisija za razmejitev zarisala črto in tako vas razdelila na pol. V nekaj urah so se morali vaščani odločiti, ali bodo Italijani ali Jugoslovani," so zapisali.

Dogodek je del večletnega projekta VZHOD–ZAHOD Meja skozi film in zgodovino in programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.