Partizanska bolnica Franja je bila vzpostavljena za zdravljenje ranjencev in hujših bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, se pravi za potrebe ranjencev na območju severne Primorske in Gorenjske. Foto: BoBo
Partizanska bolnica Franja je bila vzpostavljena za zdravljenje ranjencev in hujših bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, se pravi za potrebe ranjencev na območju severne Primorske in Gorenjske. Foto: BoBo

Donacijo v sklopu evropskega projekta zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine prejme muzej za zgodbo Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope. Prejeli bodo 10.000 evrov, česar so v muzeju zelo veseli, saj so v pripravo projekta vložili izredno veliko truda.

Med delovanjem se je v bolnišnici zdravilo okoli 1000 borcev; v glavni postojanki 522, predvsem hujših ranjencev različnih narodnosti. Foto: BoBo
Med delovanjem se je v bolnišnici zdravilo okoli 1000 borcev; v glavni postojanki 522, predvsem hujših ranjencev različnih narodnosti. Foto: BoBo

Nagrajeno zgodbo in potujočo razstavo podpisuje Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja Cerkljanskega muzeja. Nagrajeni projekt se bo lahko začel izvajati 15. julija, končati pa ga bo treba do konca marca 2021.

Zgodbo so povezali s pripravo razstave o partizanski bolnišnici, s katero želijo gostovati doma in v tujini. Kot sporočajo iz muzeja, bo sestavni del te razstave tudi interaktivna vizualizacija, za katero bodo porabili prejeta sredstva. Z izborom zgodb, fotografij ter video- in avdiozapisov o delovanju bolnišnice bodo obiskovalcem v sedmih jezikih predstavili, kakšen pomen je imela bolnišnica Franja.

Razstava bo prvič gostovala spomladi 2021 v Krapini na Hrvaškem. Tako bodo nadaljevali že utečeno sodelovanje z Muzejem krapinskih neandertalcev, tudi nosilcem znaka evropske dediščine, pravijo v muzeju.

Sodelovanje na evropskem razpisu je povezano s programom dejavnosti, ki so jih v idrijskem mestnem muzeju načrtovali v povezavi s partizansko bolnico Franja kot nosilko znaka evropske dediščine. Komisija vsaka štiri leta preverja, ali nosilci izpolnjujejo pogoje, da obdržijo znak, pri čemer je pomembno, na kakšen način javnosti predstavljajo svojo evropsko dimenzijo.

Leto 2020 je ocenjevalno leto, zato so februarja oddali poročilo za obdobje 2016–2020, obenem pa že pripravili program za obdobje 2020–2023. Z načrtovanimi dejavnostmi želijo v muzeju "širiti prepoznavnost Franje in njenih vrednot v evropskem prostoru in z njimi nagovarjati različne ciljne skupine, zlasti mlade".

Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope. V letu 2018, letu evropske kulturne dediščine, je bil v sklopu DEKD-ja prvič objavljen razpis za zgodbe evropske kulturne dediščine.

Bolnišnica Franja nosi ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec in je delovala do leta 1945, njen ustanovitelj in prvi graditelj pa je bil Viktor Volčjak. Foto: MMC RTV SLO
Bolnišnica Franja nosi ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec in je delovala do leta 1945, njen ustanovitelj in prvi graditelj pa je bil Viktor Volčjak. Foto: MMC RTV SLO

S pobudo želijo prepoznati in spodbuditi evropsko razsežnost prizadevanj na področju kulturne dediščine, ki ga izvajajo dediščinske skupnosti v Evropi. Na razpisu pa lahko sodelujejo organizatorji, ki so v zadnjih treh letih pripravili vsaj en DEKD-dogodek, dobitniki nagrad European Heritage Award/Europa Nostra Award ter nosilci znaka evropske dediščine, so še zapisali v muzeju.

Donacijo je letos skupno prejelo 11 projektov: poleg enega iz Slovenije še po dva iz Velike Britanije in Cipra ter po eden iz Portugalske, Italije, Severne Makedonije, Nemčije, Španije in Gruzije.