V Kranju današnji kulturni praznik složno ustvarja več kot 150 organizacij in več kot 700 posameznikov. Odprti so vsi kulturni hrami, mogoče si je ogledati stojnice 120 ponudnikov domače in umetnostne obrti. Na že 18. Prešernovem smenju pričakujejo od 20 do 30 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Foto: BoBo
V Kranju današnji kulturni praznik složno ustvarja več kot 150 organizacij in več kot 700 posameznikov. Odprti so vsi kulturni hrami, mogoče si je ogledati stojnice 120 ponudnikov domače in umetnostne obrti. Na že 18. Prešernovem smenju pričakujejo od 20 do 30 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Foto: BoBo
Ira Ratej: Tragikomično je, da leto za letom utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti

Predstavniki države so se Prešernu poklonili tudi s položitvijo venca k spomeniku, kjer je Prešernov grob, v Kranju in pred spomenik na ljubljanskem Tromostovju. Tam so Prešernovo poezijo recitirali članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije – igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture.

Že 34. recital ob Prešernovem spomeniku
Recital v Ljubljani je tradicionalno z Zdravljico odprl igralec Aleš Valič, sledila je še nemška različica v prevodu Boštjana Dvoršaka, ki jo je recitiral v Nemčiji rojeni igralec in režiser Urs Remond. Sicer pa je recital pred 34 leti vzniknil kot protest oziroma del borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot protest zoper namene politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo eno kulturno ministrstvo ter s tem zmanjšajo moč slovenske besede in slovenske državotvorne drže.

Zdravljica je simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost, še posebej pomembna je bila v prelomnih časih, kot je bila pomlad narodov leta 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva – Zedinjena Slovenija ali ko je 100 let po njenem nastanku oz. leta 1944 v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja. Eden od mejnikov predstavlja tudi osamosvojitev Slovenije, ko je bila sedma kitica določena za državno himno. Foto: Wikipedia
Zdravljica je simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost, še posebej pomembna je bila v prelomnih časih, kot je bila pomlad narodov leta 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva – Zedinjena Slovenija ali ko je 100 let po njenem nastanku oz. leta 1944 v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja. Eden od mejnikov predstavlja tudi osamosvojitev Slovenije, ko je bila sedma kitica določena za državno himno. Foto: Wikipedia

Zbrane je nato nagovoril igralec Boris Mihalj, predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V govoru je spomnil, da Prešernov dan, ki je "zaživel kot praznik vseslovenske enotnosti, slavi dosežke slovenske umetnosti in dokazuje istovetnost skupnosti, ki na skupnem ozemlju gradi lastno materialno in duhovno dobro. Celostni zajem narodu lastnih etičnih in družbenih vrednot, posvečenih v prid človeštvu. 8. februarja zato praznujemo prispevek posebnega k splošnemu, posameznega k celoti, slovenskega svetu."

Mihalj je opozoril tudi na t. i. vrhove oziroma "izjemne posameznike, vztrajne umetnike, raziskovalce in ustvarjalce, pogosto močno obsijane s soncem in temu primerno tudi z gostimi sencami". Po njegovih besedah zmore "neprecenljivost in enkratnost, ki vzbuja neubesedljive podobe in občutke, oblikovati le tisti, ki ima v lasti danost, prejeto brez plačila – nadarjenost, ki se z vsakodnevnim delom lahko preoblikuje v vrhunskost".

"Ena najčistejših in naravnih izpovedi, kar jih je dalo človeško srce"
Recitala se je udeležila tudi lanska Borštnikova nagrajenka Marinka Štern, ki je nastopila z interpretacijo pesmi Je od vesel'ga časa teklo leto, igralec Niko Goršič pa je interpretiral pesem Pevcu. Nadalje je igralka in glasbenica Jerica Mrzel prebrala misel Antona Slodnjaka, ki je nekoč zapisal, da je Zdravljica "ena najčistejših in naravnih izpovedi, kar jih je dalo človeško srce". S svojimi interpretacijami so pred Prešernovim spomenikom med drugim nastopili še Danijel Malalan, Rok Kunaver, Uroš Potočnik in Neda Bric. Slišati je bilo mogoče tudi angleško različico Zdravljice v prevodu Janka Lavrina, ki jo je interpretirala Gaja Višnar.

Podobna recitala so danes organizirali tudi na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru, kjer je bilo tudi sicer pestro v tamkajšnjih hramih kulture.

V Mariboru napolnili kulturne ustanove

Več tisoč ljudi pred Prešernovo hišo
Tudi osrednja proslava pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki je privabila več tisoč ljudi, je minila v kritičnih tonih. Igralka Lara Jankovič je v svojem govoru opozorila na slabo stanje kulture, za katerega je po njenem mnenju odgovorna država z mačehovskim odnosom. Ob tem je pozvala k spremembam, ki se začnejo pri posamezniku. Opomnila je, da je slovenski narod obstal na krilih kulture.

V Vrbi je slovesnost pri Prešernovem spomeniku po tradiciji združena s pohodom po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Foto: BoBo
V Vrbi je slovesnost pri Prešernovem spomeniku po tradiciji združena s pohodom po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Foto: BoBo

Če ne bi bilo Prešerna, Cankarja in drugih slovenskih pesnikov, pisateljev ter umetnikov nasploh, bi se danes posluževali le tujih, je še opozorila igralka. "Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a ta tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika," je dejala in dodala, da ji je hudo, ko vidi, da danes drvimo prav v to tujost. Ob tem je ocenila, da je država edina odgovorna za stanje, v katerem je kultura danes: "Ker ni nikoli utišala tistih, ki so kričali, da smo zajedavci in naj gremo na prosti trg."

V Kranju kot v prvi polovici 19. stoletja
V Kranju poteka Prešernov smenj, ki je danes čas v tem mestu zavrtel nazaj v prvo polovico 19. stoletja, ko je tam živel in deloval pesnik France Prešeren, ki je Slovenijo zaznamoval z vseevropskim duhom obdobja romantike. Tradicionalni Prešernov smenj je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Na kranjskih ulicah se predstavljajo rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti, slišijo se pevski zbori, lajne in Prešernove pesmi, po mestu se sprehajajo meščani v opravah iz Prešernovih časov.

"Ta dan se v Kranj zgrinja cela Slovenija. Vse potijo vodijo in vabijo v Kranj"
Ob odprtju je kranjski župan Matjaž Rakovec poudaril, da ob tem prazniku Kranj doživi utrip, kakršnega bi si želeli zmeraj. "Ta dan se v Kranj zgrinja cela Slovenija. Vse potijo vodijo in vabijo v Kranj," je dejal župan. Dodal je: "Kulturne ustvarjalnosti pa ne potekajo samo danes, ampak vsak dan, in to je tisto največje bogastvo, največja moč mesta Kranj, ki se bo skupaj s celotno Gorenjsko potegoval za laskavi naziv evropska prestolnica kulture 2025."

Ob letošnji izvedbi Prešernovega smenja kranjski župan gosti tudi delegacije iz pobratenih mest v podporo krepitvi kulturnega sodelovanja, ki ga predvideva kandidatura za evropsko prestolnico kulture 2025. Prav tako v Kranju bodo popoldne v galeriji Prešernovih nagrajencev sprejeli letošnje prejemnike nagrad. Zvečer bo sledil še pogovor z njimi v Prešernovem gledališču, kjer jih bo nagovoril minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Zoran Poznič.

V Kranju prešerno na praznik

Slovenija ena redkih držav, ki tako časti svojo književnost
Sprejema pri predsedniku republike Borutu Pahorju v predsedniški palači so se udeležili prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, fotograf Stojan Kerbler in nagrajenci Prešernovega sklada – igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart in oblikovalec Nejc Prah – ter predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej.

Obiskovalce predsedniške palače, ki je danes odprla svoja vrata za javnost, je pozdravil tudi minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle. Kot je dejal v nagovoru, je Slovenija ena redkih držav, ki na takšen način časti svojo književnost, svojega največjega moža besede, Franceta Prešerna. "In ravno to je tudi na simbolni ravni znak, da je to vrednota, da je slovenska kultura tisti temelj, iz katerega vsi skupaj izhajamo že stoletja, do danes in verjetno tudi naprej." Poznič je pozval še, naj kulturni praznik "vzamemo kot nekaj, kar nas povezuje in združuje" ter nas "poenotene vsaj znotraj kulturnega polja pelje tudi v turbulentno 21. stoletje".

Izobilje kulturnega dogajanja po državi ob Prešernovem dnevu

Pesnikov portret na steni predsednikove pisarne
Predsednik je obiskovalcem povedal, da ima na steni svoje pisarne Prešernov portret, kar je po njegovih besedah v predsedniških pisarnah redkost. "Ko sem se odločal o tem, koga naj dam na zid kot temeljno identiteto, podobo naše države, sem se odločil zanj zelo hitro. Sicer me je nekoliko begal Trubar, ne nazadnje se je z njim začela slovenska beseda in oklical nas je za Slovence, njegovi sodobniki so prevedli Biblijo v naš jezik, začelo se je obdobje našega nacionalnega zorenja, a vendarle sem se odločil za Prešerna. Prešeren nam je dal Zdravljico in vso drugo čudovito poezijo, nas navdahnil s spravo, sosedstvom, sodelovanjem, kulturo v najširšem pomenu besede, vključno s kulturo dialoga, ki nas navdihuje še danes kot skupnost," je pojasnil predsednik.

Pahor je že pred sprejemom letošnjih Prešernovih nagrajencev k pesnikovemu spomeniku na Tromostovju položil venec. "Vesel sem, da smo morda danes uvedli novo tradicijo. Doslej ga je vedno polagal predsednik republike v navzočnosti ministra za kulturo, danes pa so to storili Prešernovi nagrajenci vključno s predsednico sklada," je še dodal.

Pahor položil venec k Prešernovemu spomeniku

V nedeljo še proslava v Trstu
Številne kulturne ustanove danes brezplačno odpirajo svoja vrata. Med drugim si je bilo mogoče do popoldneva v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) brezplačno ogledati priložnostno razstavo rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice.

V nedeljo je v Trstu napovedana še osrednja proslava z naslovom Dokler veter ne menja svojega jezika, v okviru katere se bodo spomnili dveh obletnic, in sicer 75-letnice Radia Trst A in slovenske televizije na Deželnem sedežu RAI, ki praznuje 25 let oddajanja.