Popoldne bo pri obnovljenem Rojkovem spomeniku na pokopališču Malostransky hrbitov ( pokopališče v Mali četrti) potekal še komemorativni dogodek.

Rojko se je rodil leta 1744 v Metavi pri Mariboru. Na prelomu 18. in 19. stoletja je v Pragi razširjal cerkveno pravo. Leta 1797 je bil rektor praške univerze ‒ v takratnem času je bil rektor voljen vsako leto ‒, sicer pa tudi dekan teološke fakultete. Umrl je leta 1819 v Pragi. Pokopan je na pokopališču Malostransky hrbitov v praškem okraju Smichov.

Na Češkem je Rojko razmeroma dobro znan, predvsem po knjigi o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je za tisti čas naklonjeno pisal o Janu Husu, ki je bil na začetku 15. stoletja prav tako rektor Karlove univerze v Pragi in je bil zaradi kritike propada vrednot katoliške cerkve tistega časa kot krivoverec sežgan na grmadi. To obdobje je za češki nacionalni spomin velikega pomena, zato je Rojko oseba, ki je pomembna tudi za češko zgodovino, je sporočil vodja kabineta rektorja Univerze v Mariboru Jože Furman.

Oba dogodka v Pragi, simpozij in komemoracijo, organizirajo Univerza v Mariboru, Karlova univerza v Pragi, Veleposlaništvo RS v Pragi ter Mestna občina Maribor na pobudo veleposlanika v Pragi Leona Marca. V organizacijo je kot programska vodja simpozija ter glavna koordinatorka aktivnosti vključena Alenka Jensterle Doležal, ki živi in dela v Pragi ter na Filozofski fakulteti Karlove univerze predava slovensko književnost.

Kot je še sporočil Furman, je dogajanje pritegnilo tudi pozornost nekaterih pomembnih oseb v politiki. Omenil je predsednika senata Češke republike Jaroslava Kubero, predsednika državnega sveta RS Alojza Kovšco ter najvišje predstavnike mestne oblasti v Pragi in mariborskega župana Sašo Arsenoviča, ki so se ob tej priložnosti dogovorili za delovna srečanja.

Povezanost bratskih slovanskih narodov

Kot je še zapisal Furman, je obujanje skupnega zgodovinskega spomina pomembno, saj so v preteklosti mnogi naši slovenski rojaki študirali, živeli in delovali v Pragi ter krepili povezanost bratskih slovanskih narodov.

Sodelovanje med univerzama se je začelo že pred leti v času rektorjev Ivana Wilhelma (Karlova univerza) in Ludvika Toplaka (Univerza v Mariboru) in je seglo tudi na raven evropske univerzitetne politike. Univerzi sta bili namreč tesno povezani na ravni Podonavske rektorske konference in tudi znotraj združenja Magna Charta Observatory.

Bili sta tudi bili partnerici v projektu Univerzitetni mostovi, kjer je Univerza v Mariboru na simbolni ravni podarila kip Karlovi univerzi v Pragi, Karlova Univerza v Pragi pa Univerzi v Mariboru doprsni kip Matije Murka, ki je v 30. letih preteklega stoletja deloval v Pragi, kjer so ga na Filozofski fakulteti Karlove univerze izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in književnosti. Murko je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovanskega inštituta, med letoma 1932 in 1941 mu je tudi predsedoval.

Na simpoziju z začetkom ob 9.00 bo med drugim Fanika Krajnc Vrečko predstavila Rojkovo življenje in delo, Alenka Jensterle Doležal pa bo spregovorila o Rojkovem pomenu za razvoj češko-slovenskih odnosov. Na simpoziju bo poleg Rojka omenjen tudi ugledni zdravnik in profesor zgodovine Anton Mihelič, ki je rektorsko mesto na Karlovi univerzi za eno leto zasedel šest let pozneje, leta 1803. Rodil se je leta 1748 v Solkanu pri Gorici, umrl pa prav tako v Pragi leta 1803.