"Naš dolg je, da to, kar so nam posredovali prejšnji rodovi, ohranjamo in negujemo," dodaja Janez Vlaj in ob tem opomni, da so člani gledališča ljubiteljski igralci, ki za svoje gledališko udejstvovanje ne prejemajo honorarja. V gledališču, ki je vseskozi delovalo kot repertoarno abonmajsko gledališče, se bodo ob letošnji 100-letnici spomnili zlasti dveh dogodkov. To sta ustanovitev društva decembra 1920 in premiera prve predstave junija 1921, zaradi česar bodo jubilejne prireditve zaznamovale predvsem sezono 2020/2021.

Šentjakobsko gledališče – z izjemo vojnega časa – neprekinjeno deluje od leta 1921. Prve predstave na njegovem odru si je med drugim ogledal tudi pesnik Srečko Kosovel. Leta 1925 je po ogledu predstave Kralj na Betajnovi v časniku Jutro zapisal: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Gledališče je tako "postajalo del mestne podobe, brez katerega bi bila Ljubljana preprosto osiromašena, okrnjena – kar bi kot neko prikrajšanje utegnili občutiti tudi prebivalci, ki ga sploh ne obiskujejo", je prepričan predsednik društva.

Oziranje v preteklost in pogled v prihodnost
Praznovanje okroglega jubileja se bo začelo z uvodno slovesnostjo 12. decembra 2020, torej na dan, ko je bilo ustanovljeno društvo Šentjakobsko gledališče. Sledili bodo dogodki, ki bodo do poletja najavljali osrednje dogajanje, ki se bo zgostilo v desetih dneh med 9. in 18. junijem 2021. Po besedah Zale Simčič, članice organizacijskega odbora za pripravo praznovanja obletnice, se bodo takrat zvrstile številne prireditve, ki predstavljajo zgodovino gledališča in hkrati usmerjajo pogled v prihodnost društva.

Razstava in zbornik bosta povzela zgodovinski del, pogled v prihodnost pa bodo spodbudili okrogla miza o ljubiteljskem gledališču, pesniški večer in zaključna proslava. Napovedujejo še vrsta drugih dogodkov, ki jih bodo napovedovali sproti. Kot je še povedal Vlaj, med drugim razmišljajo, da bi uprizorili prvo predstavo gledališča Pelikan švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga, ki je krstno izvedbo doživela 9. junija 1921.

Velja, da je repertoar Šentjakobskega gledališča, kljub temu da gre za ljubiteljsko gledališče, primerljiv z repertoarji profesionalnih hiš. Tako pod njihovo streho na letni ravni zaživi od pet do šest premier, predstave si ogleda več kot 30 tisoč gledalcev. To velik zalogaj, če se upošteva, da je večina igralcev po službah oziroma ima druge obveznosti, poudarja Vlaj. Ob tem pa opozarja, da morajo plačati zunanje profesionalne sodelavce. Glavni financer je sicer Mestna občina Ljubljana, sredstva dobijo tudi od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, veliko pa morajo ustvariti tudi sami.

Ljubiteljsko gledališče zahteva tudi odpovedovanje osebne narave
Za tako dolg obstoj ljubiteljskega gledališča je "potrebno sprotno dokazovanje, da ohranjamo visoko raven, velikokrat to terja tudi marsikatero žrtev osebne narave", je še povedal Vlaj, ki se mu zdi hvale vredno, da gledališče v radiju enega kilometra treh profesionalnih gledališč uspe ohranjati svoje občinstvo, ki trenutno šteje okoli tisoč abonentov.

Sorodna novica Matiček za najboljšo predstavo Dvanajstim jeznim možem

Šentjakobsko gledališče, ki ima okoli 150 članov, na Krekovem trgu sobiva z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, neredko pa gostuje tudi v drugih slovenskih krajih in zamejstvu. Redno se udeležuje ljubiteljskih tekmovanj, na katerih so praviloma zelo uspešni. Tako so denimo na zadnjem Linhartovem srečanju za predstavo Dvanajst jeznih mož prejeli matička za najboljšo predstavo v celoti, dobili pa so tudi matička za moško vlogo, ki je šel v roke Bojana Vistra.

Pri predstavah Šentjakobskega gledališča sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci – režiserji, dramaturgi, kostumografi, scenografi – med katerimi so tudi velika imena, kot so Mile Korun, Diego de Brea, Zvone Šedlbauer, Dušan Mlakar ali Gojmir Lešnjak. Sicer pa so iz šentjakobskih vrst prišla številna znana igralska imena, med njimi Stane Sever, Fran Milčinski-Ježek, Bine Matoh, Dragica Potočnjak, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Barbara Cerar, Maja Martina Merljak in Jurij Zrnec.