Predstavo podpisujeta španska koreografa Anne Teresa De Keersmaeker in Salva Sanchis. Foto: Cankarjev dom/Anne Van Aerschot
Predstavo podpisujeta španska koreografa Anne Teresa De Keersmaeker in Salva Sanchis. Foto: Cankarjev dom/Anne Van Aerschot

Prav s tem projektom se je leta 2005 začelo sodelovanje Anne Terese De Keersmaeker in Salve Sanchis, prav tako pa je bil to prvi projekt, v katerem je koreografinja sledila plesni improvizaciji, ki jo narekuje glasba legendarnega saksofonista Johna Coltrana.

Koreografa sta namesto izvirne postave plesne skupine Rosas uporabila ekipo štirih mladih moških plesalcev (Jose Paulo dos Santos, Bilal El Had, Jason Respilieux in Thomas Vantuycom). Foto: Cankarjev dom/Anne Van Aerschot
Koreografa sta namesto izvirne postave plesne skupine Rosas uporabila ekipo štirih mladih moških plesalcev (Jose Paulo dos Santos, Bilal El Had, Jason Respilieux in Thomas Vantuycom). Foto: Cankarjev dom/Anne Van Aerschot

Zapeljivost preproste glasbene strukture
Kot so zapisali v Cankarjevem domu, kjer bo predstava drevi na ogled na odru Gallusove dvorane, je Coltranu s sodelavci uspelo razviti zapeljivo in preprosto glasbeno strukturo, znotraj katere je mogoče ustvariti popolno svobodo improvizacije, ki nenehno prebija meje slehernega glasbenega registra. In ravno to, svoboda ustvarjanja, torej improvizacije, je ključna točka, na kateri je njihovo glasbo mogoče učinkovito preliti v ples. Španska koreografa pa sta sprejela izziv združevanja improvizacije in kompozicije v izvirno koreografsko celoto.

Pomlajena zasedba za novo različico predstave
Za novo različico predstave iz leta 2017, ki se od praizvedbe razlikuje po dodanem uvodnem delu, prirejeni koreografiji, novih kostumih in postavitvi luči, sta namesto izvirne postave plesne skupine Rosas uporabila ekipo štirih mladih moških plesalcev. To so Jose Paulo dos Santos, Bilal El Had, Jason Respilieux in Thomas Vantuycom. Njihova energična interpretacija uteleša in odseva neuničljivo vitalnost Coltranove glasbe, hkrati pa z vsako ponovitvijo opozarja na svobodo, ki jo glasba ponuja, in koreografski izziv, ki ga omogoča.

Anne Teresa De Keersmaeker (1960) velja za eno najuglednejših sodobnih koreografinj in plesalk. Foto: Wikipedia Commons
Anne Teresa De Keersmaeker (1960) velja za eno najuglednejših sodobnih koreografinj in plesalk. Foto: Wikipedia Commons

Raziskovanje razmerja med gibanjem in glasbo
Anne Teresa De Keersmaeker je leta 1983 ustanovila plesno skupino Rosas, tistega leta je nastala predstava Rosas danst Rosas. Plesalka in koreografinja se je od prvega nastopa leta 1982 z naslovom Fase, Four Movements to the Music of Steve Reich posvečala raziskovanju in artikulaciji giba. Razmerje med gibanjem in glasbo je bistvenega pomena za njen koncept plesa.

S skupino Rosas je plesno umetnost razširila na vpisovanje gibov v prostor in čas ter raziskovala koreografijo v povezavi z drugimi kompozicijskimi silami, kot so glasba, geometrija, vizualna umetnost in jezik. Leta 1960 rojena plesalka in koreografinja ob ustvarjanju novih del v okvirju Rosas še naprej uprizarja in poučuje dosedanji repertoar, ki danes zajema obdobje treh desetletij.

Predstava A Love Supreme bo v okviru abonmaja Veličastnih 7 in za izven na ogled Gallusovi dvorani Cankarjevega doma drevi ob 19.30.