To je igra o resnični osebi Alice James, katere zgodbo je popisala Susan Sontag, na oder ljubljanske Drame pa jo je postavil Dorian Šilec Petek.

Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Alice James je pisateljica dnevnika, ki je obtežena z diagnozo histerije in z željo po samomoru. "Ob smrti nič ne ostane," je dejal režiser na predstavitvi. Alice James (1848–1892) je bila sestra znamenitega pisatelja Henryja Jamesa. Ko je zbolela za rakom dojk, ji je brat William svetoval, naj poseže po morfiju ali kakšnem drugem opiju, če ji je prvi neprijeten. Dnevnik je začela pisati šele v četrtem desetletju življenja, nekaj let pred smrtjo leta 1892. Je poln duhovitih, jedkih in pronicljivih komentarjev o angleškem življenju in bontonu.

Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Kot je o šesti predstavi sezone pod imenom Ljubezen dejal ravnatelj Drame Igor Samobor, se v njej odraža Aliceina ljubezen do življenja oziroma umanjkanje ljubezni do življenja in hkrati njena ljubezen do smrti. To je prva slovenska uprizoritev besedila Susan Sontag, ki temelji na resnični osebi, Alice James.

Doriana Šilca Petka je pri igri zanimalo predvsem, kako se protagonistka spoprijema s hkratno ljubeznijo do smrti in do življenja. "Smrt ničesar ne kristalizira, ob smrti nič ne ostane. Od življenja ni ničesar – vse, kar je, je nečimrno. Ta nečimrnost je polna optimizma in sreče. To, da smo obsojeni na nič, je nekaj, kar lahko posameznika navdaja z izjemno srečo," je dejal na današnji novinarski konferenci.

Režiser in scenograf se je osredotočil na viktorijansko diagnozo histerije, ki jo je prejela Alice James. "Njen problem je skozi zgodovinski pogled nezmožno definirati. Njen problem je bil v osnovi ta, da naenkrat zaradi nekega trenutka v sebi ni mogla več iz sobe. To je bilo v enem hipu označeno kot depresija, v enem kot nevrastenija, v enem kot histerija," je dejal. Celotna njena družina naj bi ves čas skrbela, da se Alice ne bi preveč navdušila. "Če se preveč navduši, lahko doživi enega izmed svojih napadov. Njeno absolutno uživanje sveta je hkrati nekaj, česar se pri njej najbolj bojimo," sklene režiser.

Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Samobor pravi, da je predstava zelo pretanjena. "Redko je na odru gledati nekaj, kar je nežno, kar govori med vrsticami, skozi igralca, skozi vzdušje. Današnje gledališče je bolj na gobec, zelo neposredno in vpeto v trenutno družbeno situacijo, Alice pa se ukvarja z globino človeške duše," pravi.

Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Maša Derganc meni, da moramo nehati gledati predstave kot nekdo, ki racionalno pristopa k stvari. "Zdi se mi, da je v današnji družbi čas, da nehamo o stvareh samo razmišljati, ampak da jih tudi preprosto začutimo."

Poleg Maše Derganc igrajo še Sabina Kogovšek, Saša Tabaković, Vojko Zidar, Iva Babić, Eva Jesenovec, Veronika Drolc in Timon Šturbej.

Igro v osmih prizorih je v slovenščino prevedla Darja Dominkuš. Kostumografija je delo Tine Bonča, avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, lektorica Tatjana Stanič in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.

Susan Sontag (1933–2004) velja za radikalno literarno ikono 60. let, ki je med drugim pisala o vietnamski vojni, aidsu in komunizmu. Kot preberemo v besedilu Staše Prah v gledališkem listu, je drama Alice v postelji (1993) eno izmed njenih bolj avantgardnih del, ki odraža njeno željo, da bi zgodovinsko in biografsko gradivo podvrgla interpretativnim silam leposlovja, v katerem avtor lahko svobodno špekulira z motivacijo in resnico na načine, ki so prepovedani zgodovinarju ali novinarju.

Premierno predstava Alice v postelji