Predstava ni mišljena kot provokacija ali neka posebna gledališka gesta, ampak preprosto daje občutek intimnosti, odprtosti treh ljudi in navsezadnje vseh nas, igralec še razvije misel.

Gledališki projekt iz tako imenovanega nemškega cikla je nastal v avtorstvu kolektiva Beton Ltd., ki ga poleg Bezjaka sestavljata še Katarina Stegnar in Branko Jordan. V četrtek so ga premierno uprizorili za ameriško občinstvo, in sicer v newyorškem gledališču La MaMa. Na gostovanju ostajajo še do nedelje.

Sorodna novica Ich kann nicht anders: Voajeristična izkušnja za starejše od 37 let

Četrtkove razprodane predstave se je udeležila tudi slovenska veleposlanica pri ZN-u Darja Bavdaž Kuret, ki je izvajalcem čestitala in jim zaželela še več uspehov v prihodnje.

Vse se je začelo v New Yorku
"To je projekt, ki smo ga ustvarili pred štirimi leti. Gre za nemški cikel. Predstava govori o treh ljudeh, ki so se zaprli v bunker – lahko je kaj drugega – in se na neki način odzovejo na to, kar se trenutno dogaja. Predstavo smo začeli delati prav v New Yorku, ko smo prišli na enomesečno rezidenco," pove Bezjak.

V Ich kann nicht anders lahko občinstvo voajersko spremlja izbrane intimne trenutke treh oseb. Igralci med predstavo nihajo od prijaznega konsenza o temah na dnevnem redu do krize srednjih let in fizičnega nasilja, potegnejo tudi pištole za lažni samomor in se občasno poskrijejo v kot. Tematsko se prepletajo tematike filozofije, terorizma, spolnosti, hrane, družbenih ureditev in drugega, kar se porodi s preveliko količino hrane in vina.

Koga pa se bojijo? Katarina Stegnar pravi takole: "Predvsem sebe, najbrž pa stanja, v katerega zapadeš. V bistvu imaš veliko rešitev za stvari, si zelo pameten in intelektualen, vse veš, ne narediš pa nič."

Golota – pač del intimnega življenja
V intimno življenje spada tudi golota, ki je za Američane na gledališkem odru tudi v 21. stoletju še vedno bolj ali manj tabu. Branko Jordan pravi, da je tudi golota pač del intimnega življenja.

Poleg nastopajočih, ki delujejo kot režijsko-scenaristično-igralski trio, so projekt ustvarili še Toni Soprano (oblikovanje prostora: sonda4), Mateja Benedetti (kostumografija), Jure Vlahovič (oblikovanje zvoka) in Urška Brodar (dramaturška sodelavka).

Vsi trije so v New Yorku v preteklosti že nastopali s skupino Betontanc, pa tudi posamično v sklopu drugih projektov. V to mesto se vračajo tako rekoč vsakih nekaj let. "To je mesto, ki nam predstavlja neko referenco in kamor radi pridemo," je dejal Jordan. Gledališče La MaMa je eno najznamenitejših off-broadwajskih gledališč v New Yorku, prav tam so med drugim uprizorili prvo dramo Sama Sheparda in tam so se kalili igralci, kot sta Robert De Niro in William Defoe.