Njegova Karmen ima tako srečni konec, z Bizetovo opero pa ima Bregovićeva tudi sicer le en skupen prizor - spopad med romskimi in policijskimi pihalci. V Sarajevu rojeni avtor je napisal novo besedilo in glasbo, ki jo je priredil tako, da jo lahko zaigra tudi majhen ansambel, kot je njegov Orkester za poroke in pogrebe. Ta ga je spremljal tudi v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je glavno vlogo odpela Vaska Jankovska, Bregović pa je nastopil kot bobnar.

Za predelavo Bizetove opere v "revno" predstavo za enostaven orkester se je Bregović odločil, ker je to edina opera, ki jo ima resnično rad. "Karmen, močna in strastna ženska iz sveta Romov, ki živijo na obrobju mesta, na družbenem obrobju, v revščini, ki pa je zmožna živeti z ironijo in veliko strastjo," je naslovno junakinjo opisal avtor predelave, postavljene na Balkan.

Namesto pogreba poroka
Tam živi tudi lepa in mlada romska vedeževalka Kleopatra, ki je noro zaljubljena v pometača Bakija. Ker mu ni bil všeč konec, v katerem glavna junakinja na koncu umre, je Bregović protagonistko v svoji operi z Bakijem raje poročil, saj je bil prepričan, da bi bil tak konec bolj všeč tudi članom njegovega Orkestra za poroke in pogrebe, ki so vsi optimisti.

Prepletanje romske glasbe, tradicije in klasike
Opera je v celoti Bregovićevo avtorsko delo, saj je sam poskrbel tudi za scenografijo in režijo. Rezultat je delo, ki so ga kritiki na premieri aprila leta 2004 v torinskem gledališču Stabile in na ponovitvah po Evropi opevali kot avtorjevo najbolj sugestivno kreacijo. To odlikujejo izjemni glasbeni elementi in pisan ciganski orkester, katerega glasba je "umetelno prepletanje makedonskih melodij, nostalgičnih ciganskih pesmi, opere ter klasične glasbe, glasbe, ki je v večnem konfliktu komedije in tragedije, zabave in melanholije, hrepenenja in eksplozije čustev".