Friedrichovo uprizoritev so med drugim izvedli tudi v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem. Foto: Bettina Stöß
Friedrichovo uprizoritev so med drugim izvedli tudi v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem. Foto: Bettina Stöß
Nibelungov prsta, Berlinska opera
Kritiki so ogromen predor interpretirali kot atomsko zatočišče z izvajalci, ki se pripravljajo na somrak bogov in ognjeviti konec opere. Foto: Bettina Stöß
Nibelungov prsta, Berlinska opera
V Friedrichovi režiji je bil Wagnerjev Prstan v Nemški operi v Berlinu premierno predstavljen leta 1984. Foto: Bettina Stöß

Prav zaradi tega so ideje, na katerih je Friedrich zasnoval štiri Wagnerjeve opere, povezane v monumentalen, 16 ur trajajoč cikel, enako aktualne, kot so bile ob premieri. Režiser je Nibelungov prstan, v katerem je Wagner realnost prepletel z mitološkim svetom, postavil v čas, ko je bila Nemčija v hladni vojni, sredi zaskrbljenosti glede stanja v svetu in strahov pred jedrsko vojno. V gromozanskem predoru, ki ga je Friedrich vključil v uprizoritev, so gledališki kritiki prepoznali atomsko zatočišče z izvajalci, ki se pripravljajo na somrak bogov in ognjeviti konec opere.

"Nočemo koncepta 19. stoletja, nočemo znanstvene fantastike in nočemo nacistične zgodbe," je o Wagnerjevem Prstanu dejal Friedrich leta 1989 v Washingtonu. "Začetek je konec in konec je nov začetek. Čas Prstana je zdaj."

Friedrichova modernistična različica je bila od premiere uprizorjena 45-krat in je vsakokrat, ko je bila uvrščena na spored, naletela na uspešen odziv pri občinstvu. Izvedli so jo med drugim tudi v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem.

Zadnja izvedba bo upoštevala prav večno aktualnost predstave. Vodil jo bo glasbeni direktor Nemške opere, na Škotskem rojeni Donald Runnicles. Nibelungov prstan bodo uprizorili sredi turbulentnih časov, ki jih zaznamujejo jedrske ambicije Severne Koreje, zaskrbljenost nad novo hladno vojno med Zahodom in Moskvo ter nepredvidljiva ameriška administracija.

Ena od ključnih osebnosti evropske opere
V zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja je Friedrich zapustil takratno komunistično Vzhodno Nemčijo in se preselil na Zahod, ki ga je videl kot ustvarjalno svobodnega. Do takrat si je sicer že ustvaril sloves enega najbolj vplivnih osebnosti v evropski operi. Tega si je prislužil zlasti s kontroverzno postavitvijo Wagnerjevega Tannhäuserja leta 1972 na festivalu skladateljeve glasbe v bavarskem Bayreuthu. V njem je zbor predstavil kot jezne delavce, ki so pesti usmerjali proti občinstvu s kravatami.

Wagnerjev Nibelungov prstan uprizarjajo operne hiše po vsem svetu, zlasti v zadnjem obdobju je zanimanje za skladatelja vse večje. Samo od junija lani so po Evropi, ZDA, Kanadi in Avstraliji postavili kakšnih 15 različnih uprizoritev njegove tetralogije. Ljubitelji njegove glasbe pa vidno prispevajo v proračune mest. Na dvomesečnem festivalu v Bayreuthu po uradnih podatkih pustijo okrog 28 milijonov evrov.

Nibelungov prstan se bo v novi postavitvi na oder Nemške opere v Berlinu predvidoma vrnil 2020, novo produkcijo pa bo režiral norveški operni režiser Stefan Herheim.