Fabre velja za enega najbolj inovativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev, ki že več kot tri desetletja deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik. Foto: EPA
Fabre velja za enega najbolj inovativnih in mnogostranskih sodobnih avtorjev, ki že več kot tri desetletja deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik. Foto: EPA
Jan Fabre v preiskavi zaradi trditev o poniževanju in spolnem nadlegovanju

Grozi mu do pet let zaporne kazni
Sodišče v Antwerpnu bo obe strani primera poslušalo dva dni, 25. marca in prvega aprila 2022, poroča tiskovna agencija AFP.

Če bo sodišče odločilo, da je kriv, 62-letnemu koreografu, dramatiku in vizualnemu umetniku grozi do pet let zaporne kazni. Ducat uslužbencev in uslužbenk ga je obtožilo "nasilja, nadlegovanja ali spolnega nadlegovanja", v enem primeru pa naj bi šlo za "nespodoben napad".

Temelj primera so pričevanja dvajsetih nekdanjih plesalk in plesalcev Fabrove plesne družbe Troubleyn, ki so svoje obtožbe leta 2018 zapisali v odprtem pismu za nizozemsko umetniško revijo rekto:verso. V zapisu so med drugim trdili, da so bili ponižani in ustrahovani. Primer je gibanje #MeToo zanesel tudi v sfero avantgardne evropske umetnosti.

"Spolni akti so bili plačilo za čas na odru"
Nekdanji uslužbenci so opisali "zastrupljajoče delovno okolje, v katerem so spolni akti postali plačilo za čas na odru in kjer je bilo ponižanje naš vsakdanji kruh". Med drugim so trdili, da je Fabre pod pretvezo priprav na predstave vabil nastopajoče k sebi domov, nato pa "je poskusil spolni pristop". Nekaterim žrtvam naj bi po teh "sestankih" ponudil zajetno vsoto denarja. Tisti, ki so jo zavrnili, so od takrat naprej imeli nižji status v plesni družbi.

"Jan Fabre zlorablja svoje delavce": s takimi transparenti so aktivistke v Gironi leta 2018 pričakale gostovanje Fabrovega performansa. Foto: EPA

Plesalke so navedle več primerov ponižanja in spolnega ustrahovanja, vključno z "napol skrivnimi" fotografiranji. Po njihovih besedah naj bi posameznim ustvarjalcem Fabre ponudil večje količine denarja in jih spodbujal, naj vzamejo droge, da se bodo počutili "bolj svobodne".

Očitno obtožbe le niso nepreverljive
Fabre se je že leta 2018 na obtožbe odzval s kategoričnim zanikanjem. Pravi, da "nikoli ni bil njegov namen, da bi ljudi ustrahoval ali jih psihološko ali seksualno prizadel". V družbi Troubleyn pa so se na strani zgoraj omenjene revije odzvali z besedami: "Ta napad prek medijev obsojamo, saj vodi k nepravičnemu javnemu procesu. Jana Fabra javno sramotijo na osnovi anonimnih pričevanj in trditev, ki jih je težko preveriti, brez prave možnosti obrambe."

Po triletni preiskavi je tožilstvo zbralo dovolj dokazov, da bo o primeru lahko odločalo sodišče.

Ena izmed plesalk trdi, da jo je Fabre povabil k sodelovanju
Ena izmed plesalk trdi, da jo je Fabre povabil k sodelovanju "pri dodatnem projektu". Po navedbah odprtega pisma iz leta 2018 naj bi takšni deloma skrivni fotografski projekti in izmenjave spolnih uslug v zameno za napredovanje postale skrivna valuta plesne družbe. Kot še dodalo pismo, je bilo poniževanje del vsakdanjosti, predvsem ženska telesa pa so bila ne glede na dejansko fizično kondicijo tarča boleče, pogosto žaljive seksistične kritike. Foto: EPA

V umetniških krogih so se številni od Fabra distancirali, v Sloveniji ne
Umetnikova odvetnica Eline Tritsmans je komentirala, da "Fabrova podoba v medijih ni odraz resničnosti". V zadnjih letih so se od umetnika sicer distancirali nekateri njegovi umetniški kolegi. Predstava, ki bi jo morala njegova družba uprizoriti letos v Belgiji, je bila odpovedana, muzej De Singel v Antwerpnu pa je s strehe umaknil Fabrov kip Mož, ki je meril oblake, ustvarjeno po umetnikovi podobi.

Fabrovo delo smo imeli že večkrat priložnost videti tudi v Sloveniji, nazadnje še letos, ko so v ljubljanski Drami na oder postavili monodramo Nočni pisec, ki prinaša avtorjeva avtobiografska premišljevanja o človeku, bivanju in umetnosti. V njej je nastopil Marko Mandić.