Predstava Jutranja zvezda bo premierno doživela drevi ob 18. uri na Velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana. Zaradi otrok, ki sodelujejo v predstavi, bodo tudi ponovitve vsakič ob 18. uri – z izjemo uprizoritve 26. oktobra, ki bo na ogled že ob 17. uri.

Dogajanje v romanu Jutranja zvezda norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda (1968) je skoraj v celoti strnjeno v dva septembrska dneva. Ob prepletu zgodb številnih akterjev nudi tudi vpogled v intimni svet avtorja.

Po besedah umetniškega svetovalca Roberta Waltla gre za izjemno potovanje v pisateljev svet, ki zahteva veliko koncentracijo igralcev in vseh okrog odra, pa tudi veliko koncentracijo ljudi v občinstvu, ki morajo biti pozorni ne le kot gledalci, temveč tudi kot poslušalci. "Gre za res izjemno skrbno stkane zgodbe, ki se bliskovito prepletajo," je dejal Waltl.

Režiser Ivica Buljan je prepričan, da Jutranja zvezda ponuja vse, kar si želi sodobno gledališče, in prinaša celo serijo mikrodram, ki se ukvarjajo z različnimi družinskimi težavami do odnosov med srednjo in starejšo generacijo. Kot je še poudaril, je vsemu dodan "spielbergovski element" jutranje zvezde, ki lahko deluje kot globalna nevarnost ali želja po daljnih vesoljih kot vir utehe v težkih trenutkih življenja.

Goran Vojnović je dejal, da mu je največji izziv pri pisanju dramatizacije predstavljalo vprašanje, kako preplesti, narediti veliko predstavo s tako obsežno zasedbo in hkrati ohraniti občutek, da gre vseeno za nekaj precej intimnega. Skozi dva dneva, v katera je strnjeno dogajanje, se "pred nami razprostira izjemen preplet različnih družinskih dram in fantastike, ta preplet pa pisatelj po svoji stari navadi nadgrajuje z esejističnim in ponekod že filozofskim pisanjem. Na prvi pogled je ta mešanica neukrotljiva, a se v gledališču ponuja možnost, da zgodbe posameznih junakov, ki jih Knausgård v romanu niza drugega za drugim, spremljamo istočasno, da se torej njegov bogati literarni svet razpre pred nami v vsej svoji širini," je zapisal Vojnović v gledališkem listu.

Po besedah ravnateljice ljubljanske Drame Vesne Jurce Tadel so predhodno iskali besedilo, ki bi ga lahko postavili ob bok Antigoni in bi bilo tudi njen kontrast. V nasprotju z velikimi vprašanji, ki jih odpira Sofoklejeva drama, bi se to besedilo ukvarjalo s sodobnim svetom, "z ljudmi tukaj in zdaj". V Knausgårdovem delu se namreč prepletajo zgodbe ljudi, ki so "vpleteni in prepleteni v razne zgodbe, vsi pa zaznamovani s tem, da se na nebu pojavi nenavadno telo, kar potem postavi v posebno luč pravzaprav vse, kar se jim dogaja".

Kot je še dodala ravnateljica Drame, je eden izmed razlogov za uprizoritev Jutranje zvezde na tamkajšnjem odru tudi ta, da mora Drama uprizarjati tako velika dela, saj so edina gledališka hiša, ki si lahko privošči tovrstne predstave s tako obsežnim ansamblom. V uprizoritvi nastopa skoraj polovica ansambla Drame, ki se jim na odru kot gosti pridružijo še otroci. V številčni igralski zasedbi so med drugim Polona Juh, Pia Zemljič, Marko Mandić, Vojko Zidar, Petra Govc, Uroš Fürst, Jakob Merkač, Ivan Javornik, Brina Miholič in Gregor Baković.

Polona Juh je poudarila vseenost, ki se ji prepuščajo liki v tej stvaritvi. Liki, ki so na neki način že mrtvi, se prepuščajo vseenosti, v najrazličnejših prizorih pa je bilo zanjo zanimivo prav to, da se ljudje, ki se ukvarjajo s seboj, s svetom okoli sebe, s tem ne ukvarjajo poglobljeno, ampak nekako preskakujejo svoje probleme in se v resnici nikakor ne morejo izviti iz krogotoka.

Pia Zemljič je dodala, da likom v Jutranji zvezdi ta mistično ponudi nekaj nenavadnega, mogoče up, mogoče željo, mogoče nekaj, da bi vendarle lahko vzeli svoje življenje v svoje roke in kaj spremenili. A si tega ne upajo ali preprosto ne znajo.

Marko Mandić pa je dejal, da se predstava ukvarja tudi s kraljestvom mrtvih in vprašanjem, kaj se zgodi po smrti in kje so že umrli naši bližnji, in tudi ponudil odgovor: "Očitno jih mi nosimo s sabo in nas marsikdaj ti mrtvi celo ovirajo, kakšni nas tudi spodbujajo," je sklenil.

Dramaturginja predstave je Mojca Kranjc, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, za oblikovanje svetlobe pa skrbi son:DA. Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, po čigar besedah gre pri predstavi za množico vzporednih dogajanj, ki so razbita na kratke prizore, zato je funkcija glasbe na neki način krojaška. Moral je "šivati, da stvari tečejo".

Roman Karla Oveja Knausgårda, v izvirniku naslovljen Morgenstjernen, je izšel leta 2020.