V monodrami po besedilu francoskega pisatelja, režiserja in performerja maroških korenin Mohameda El Khatiba Naj bo konec lep se na odru predstavlja Robert Waltl. Foto: Mestno gledališče Ptuj/Mark Požlep
V monodrami po besedilu francoskega pisatelja, režiserja in performerja maroških korenin Mohameda El Khatiba Naj bo konec lep se na odru predstavlja Robert Waltl. Foto: Mestno gledališče Ptuj/Mark Požlep
Naj bo konec lep
Predstava v režiji Ivice Buljana je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Mini teatra Ljubljana in Novega kazališta iz Zagreba. Foto: Mestno gledališče Ptuj/Mark Požlep

V monodrami Naj bo konec lep, ki bo danes premierno uprizorjena v ptujskem mestnem gledališču, se na odru predstavlja Robert Waltl. Predstava v režiji Ivice Buljana je nastala v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana in Novim kazalištem iz Zagreba.

Pravzaprav gre za zlepljenko časopisnih izrezkov, elektronskih in telefonskih sporočil, transkripcij pogovorov, videov ter tudi kratkih dialogov z očetom. Ves material združuje fikcijo in dokumentarnost in ponuja vpogled v intimnost življenja, zaznamovanega s smrtjo, ter se dotika vprašanj družine, države, maternega jezika, spominov, žalovanja.

Vprašanja življenja družine brez suspenza
Peter Srpčič
, prvi mož ptujskega gledališča, je o monodrami povedal, da gre za ganljivo avtobiografsko pripoved, ki je mestoma zajedljivo boleča, pogosto pa tudi zabavna in pretanjeno prepleta osebno z univerzalnim. Avtor je v njej združil skupek življenjskih materialov, ki jih je zbiral od maja 2010 do avgusta 2013, pri tem pa, kot je zapisal, ni vedno prosil za potrebne avtorizacije in si ni postavljal vprašanj meja, spodobnosti in previdnosti.

"Zbral sem vse, kar sem lahko, in sestavil novo celoto. Vse se je dogajalo hitro in brez vnaprejšnjih premislekov. Ta dokumentarna fikcija je predstavljena bolj ali manj linearno in kronološko. Nikakršnega suspenza ni, vemo, da mama na koncu umre in da je njen sin zelo žalosten. Vemo tudi, da bi ravnal drugače, če bi lahko vse naredil še enkrat. Bil bi popoln sin," je o svojem delu zapisal francoski umetnik.

El Khatib pri svojem delu skuša dramo soočati z drugimi mediji, kot so film, video, instalacija in časopisje, v samo enem letu pa je postal največje odkritje francoskega novega gledališča.

Njegova avtobiografska pripoved, ki ponuja pogled na intimnost življenja, je bila leta 2016 nagrajena z najpomembnejšo francosko dramsko nagrado - veliko nagrado za dramatiko. Velik uspeh je dosegel na festivalu v Avignonu, na pravkar trajajočem prestižnem pariškem gledališkem festivalu Festival d'automne pa se predstavlja s kar tremi predstavami.

Še povsem sveža slovenska uprizoritev je bila sicer septembra prvič uprizorjena na festivalu sodobnih idej Indigo, po drevišnji ptujski premieri ob 19.30 pa bo v ljubljanskem Mini teatru prvič na ogled 3. novembra.