Oder
(8)
Bošrtnikovo srečanje
V okviru Festivala Borštnikovo srečanje (FBS) je danes v Mariboru potekala okrogla miza o možnih spremembah kulturnega modela na področju uprizoritvenih umetnosti. Foto: Festival Borštnikovo srečanje/Saša Huzjak
       Imamo privilegij delati v tem poklicu. A ne delajmo tega samo zato, ker imamo to radi. Zahtevajmo osnovne pogoje za delo. Šele takrat se lahko začnemo ukvarjati z vsebino in ne formo.       
 Marko Bratuš
Nejc Cijan Garlatti v Krvavi gori
Nejc Cijan Garlatti je med drugim dejal, da so mladi igralci v nezavidljivem položaju, zato je nujno treba najti rešitev zanje, tudi glede plačila. " Foto: Peter Uhan/SNG Nova Gorica
Borštnikovo srečanje
Marko Bratuš je med drugim poudaril, da bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem, saj se strani dopolnjujeta. Foto: Boštjan Lah/Borštnikovo srečanje

"Ko se niža sredstva javnim zavodom, prvi čutijo posledice neodvisni ustvarjalci"

FBS o nujnosti prevetritve kulturnega modela na področju uprizoritvenih umetnosti
24. oktober 2018 ob 17:53,
zadnji poseg: 25. oktober 2018 ob 08:27
Maribor - MMC RTV SLO

"Skuša se ustvariti razkol med javnimi zavodi in neodvisno sceno, a vsi smo na istem. Bili smo tiho, ko se je dogajalo neodvisni sceni, a to se zdaj prenaša v institucije. Sredstev je vedno manj, stroka se ne more razvijati. Skrajni čas je, da dvignemo glas," je na okrogli mizi o mogočih spremembah kulturnega modela na področju uprizoritvenih umetnosti na Borštnikovem srečanju dejala igralka Iva Babić.

Vsi v razpravi, ki je potekala v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), so se strinjali, da po letih zategovanja pasu v gledališčih tako ne gre več naprej. Poleg nujnega vlaganja v infrastrukturo je po njihovem mnenju treba najti nove produkcijske modele. Pri tem so med drugim poudarili, da ne gre za izničenje že obstoječega modela, pač pa je treba tega nujno prevetriti in narediti bolj pretočnega. Za vsak model je ključna ustrezna finančna podpora.

"Želim si, da naš gledališki prostor ne bi bil več vezan na en sam produkcijski model. Prostor je dovolj velik in zrel, da bi poleg klasičnega, piramidalnega modela imeli še drugačne načine delovanja," je na razpravi dejal režiser Jure Novak. "Ne gre za to, da bi uničili to, kar imamo. A priznajmo si, da potrebujemo še kaj drugega," je dodal in zavrnil bojazni, da bi s tem ustvarjalci bili še na slabšem. "V tem vseprisotnem krču, ko samo branimo to, kar imamo, to dejansko izgubljamo," je prepričan Novak.

"Bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem"
Umetniški vodja SNG-ja Nova Gorica Marko Bratuš je med drugim poudaril, da bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem, saj se strani dopolnjujeta. Da bi vse prepustili trgu, po njegovem mnenju ni rešitev, saj je slovenski prostor majhen. "Imamo privilegij delati v tem poklicu. A ne delajmo tega samo zato, ker imamo to radi. Zahtevajmo osnovne pogoje za delo. Šele takrat se lahko začnemo ukvarjati z vsebino in ne formo," je dejal.

Nujnost ureditve statusa samozaposlenih ustvarjalcev
Neda Rusjan Bric
, igralka in režiserka z izkušnjami z vodenjem gledališča, je opozorila, da so neodvisni ustvarjalci na slabšem. "Ko se niža sredstva javnim zavodom, prvi čutijo posledice neodvisni ustvarjalci. Neverjetno je, kako lahko preživijo," je dejala in med drugim opozorila na nujnost ureditve statusa samozaposlenih ustvarjalcev. Želi si "modela, ki bi nudil socialno varnost, hkrati pa omogočal določeno pretočnost".

Nekaj primerov dobrih praks v skandinavskih deželah je navedel dolgoletni predstavnik ZDUS-a v Mednarodni zvezi gledaliških umetnikov (FIA) Marko Simčič. Vendar pa je slovenski prostor po besedah predsednika sveta gledaliških direktorjev in direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroša Korenčana unikaten, zato ne gre kopirati modelov iz tujine.

Nezavidljiv položaj mladih igralcev
Željo po večji vpletenosti igralskega ansambla pri odločanju o vsebinah, ki se bodo uprizarjale, pa je izrazil igralec Nejc Cijan Garlatti. "To se na alternativni sceni že dogaja," je dejal. Obenem je potrdil, da so mladi igralci v nezavidljivem položaju, zato je nujno treba najti rešitev zanje, tudi glede plačila. "Mladi igralec mora imeti varnost, da se sam odloči, kaj bo delal in kaj ne. To zdaj pri njih sploh ni ozaveščeno," je povedal.

Da je glede plačila igralcev nujna določitev enotnih standardov, so se strinjali tudi drugi. Bratuš je hkrati opozoril, da to ne bo prineslo rešitve, če ne bodo imele gledališke hiše dovolj denarja, da zadostijo tem standardom.

Dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev
Okrogla miza, ki jo je moderirala igralka Katarina Stegnar, je potekala na dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki predstavlja eno izmed novosti letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje. Današnja množična udeležba potrjuje pravilnost odločitve za njegovo ponovno uvedbo (v preteklosti se je imenoval dan igralca). Po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka ga zato nameravajo obdržati v programski zasnovi tudi v prihodnjih letih.

Tudi predsednica ZDUS-a Saša Pavček, sicer lanska dobitnica Borštnikovega prstana, je izrazila veselje, da so se v današnjo razpravo vključili "ljudje z različnimi pogledi, a s skupnim ciljem narediti slovensko gledališče še boljše".

VIDEO
Na Borštnikovem srečanju
M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 24.10.2018 ob 20:45
Trdno verjamem da imamo pri nas vrhunsko gledališče. In imamo tudi izjemno močno tradicijo gledališča. Upal, bi si povedati, da je to (morda skupaj z literaturo), tista umetniška panoga, kjer smo najboljši.

Namesto da gledališče strada, bi ga morali uporabiti kot glavni slovenski adut za predstavljanje države v svetu. Kultura ni samo strošek, je nujno potrebna za duhoven obstanek družbe, zato da ljudje vejo da obstaja sublimno umetnosti, onkraj banalnosti vsakdana. Ko kultura zadosti to svojo funkcijo, pa lahko tudi postane tudi izjemno dober promotor v tujini.

Dajmo se že enkrat zavedat tega.
los-t
# 25.10.2018 ob 05:49
Če umetnik ne more zaslužiti dovolj s svojim delom, potem naj si najde drugega. Poznam mizarja, ki ima premalo strank, a to pomeni da ga mora država plačevati?
johann
# 25.10.2018 ob 09:27
Jaz vidim problem v tem, da razni "kulturniki" delajo predstave in projekte, ki nikogar ne zanimajo, oni bi pa še radi denar od države oziroma davkoplačevalcev. Tudi nekatere državne institucije pri tem niso izjema.
magnapurga
# 25.10.2018 ob 08:39
@los-t: O tem je že veliko napisanega, ampak najbrž nisi spremljal - ti je kaj znano, koliko umetnosti na svetu se preživlja zgolj s prodajo na trgu? In koliko v Sloveniji? Nekatere dejavnosti, na primer vojska in policija, v določeni (manjši) meri pa tudi umetnost, se pač ne financirajo neposredno s tržnim poplačilom. (Če pa si mislil: 'če ne dobijo dovolj javnega financiranja' - ki je tudi oblika zaslužka - in si se le nerodno izrazil, je pa to opozarjanje morda odveč.)
gospod iskreni
# 25.10.2018 ob 09:53
Ja najboljše da vsako bedarijo financiramo. Strinjam se, da umetnost težko preživi na trgu, ampak vsako bedarijo pa tudi ne moremo financirat. Neka meja preprosto mora bit.
krjavelj
# 25.10.2018 ob 05:12
Kruha in iger. Kakorkoli je za preživetje kruh pomembnejši !!!
magnapurga
# 25.10.2018 ob 10:32
@gospod iskreni - vsake bedarije ne financiramo, obstajajo sistemi izbora, kar poskusi, pa boš videl. Sicer je pa splet poln komentarjev neizbranih, da denar dobiva vedno ena in ista kulturumetniška mafija ;)!
krjavelj
# 25.10.2018 ob 08:59
Jaz se spomnim "kulturnikov", zaposlenih v cirkusih recimo Rebernik, Medrano i.t.d.), ki so prodajali svoje predstave in od tehb prihodkov financirali svojo dejavnost.
Kazalo