Največ nagrad v skupnem seštevku pa so dobili igralci Loškega odra.

Sorodna novica Kdo bo z jubilejnega 60. Linhartovega srečanja odšel z matičkom v roki?

Slava Klavora – spomenik, ki je nastala v režiji Viktorja Hrvatina Megliča, zanjo pa je napisal tudi dramsko predlogo, tematizira politično delovanje mlade komunistke Slave Klavora (1921–1941), ki se je v okupiranem Mariboru borila proti nacizmu in kapitalizmu, kot dvajsetletnico pa so jo ustrelili v mariborskih sodnih zaporih.

Kot je zapisala tričlanska žirija pod vodstvom igralke Judite Zidar, predstava z zgodovinsko natančnostjo prikaže dogodke leta 1941, "vendar ne ostane zgolj pri faktografskem prikazovanju okupiranega Maribora in usod ljudi, ki so se okupatorju uprli, temveč gledalca z izvrstno atmosfero prestavi v tamkajšnji čas in se ga dotakne".

Dodala je, da predstava Gledališke skupine PMM, ki deluje v okviru mariborske Pekarne Magdalenske mreže, "brez moraliziranja in pristranskosti nudi močno aluzijo na današnji čas", igralska upodobitev je prepričljiva, skupna izvedbena energija in celostna vizualna podoba predstavo nadgradi in ustvari "izvrstno gledališko izkušnjo".

Matičke so prejeli še KUD Fofite iz Medvod za najboljšo kolektivno igro v predstavi Kri in voda ter igralca Loškega odra v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju, ki je nastala po komediji Georgesa Feydeauja – Bojan Trampuš za vlogo dr. Landernaua in Matej Čujovič za vlogo Pacarela.

Ker v predstavi Kri in voda, ki se dotakne težavnih odnosov v družini, ni bilo mogoče izpostaviti zgolj ene igralske kreacije, je žirija podelila matička vsem trem igralcem – Ireni Sonc Šlenc, Mitu Ožboltu in Moniki Jekler, obenem pa poudarila "izčiščenosti dramskih likov ter medsebojno igralsko podporo na odru".

Trampuš in Čujović sta po lanskih matičkih slavila tudi letos, posebno priznanje "za izvedbo songa" v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju pa je dobila njuna soigralka Nives Mikulin. Drugi dve priznanji sta šli v roke Združenim gledališkim ustvarjalcem društev ZKD Celje za uprizoritev klasičnega besedila Pod svobodnim soncem ter skupini Žaba gleda&išča, PD Vrhovo "za angažirano predstavo" Izpoved mazohista, ki pronicljivo spregovori o trpečem Slovencu.

Sorodna novica Matiček za najboljšo predstavo v roke ustvarjalcev Antigone v New Yorku

Predsednica žirije: Standard gledališkega jezika je zrasel
Festival ljubiteljskih gledališč je zaznamovalo veliko število družbeno angažiranih in zelo kakovostnih predstav. Po besedah predsednice žirije Judite Zidar "navdušuje neverjetna družbena angažiranost mladih ljudi, njihovo zavedanje o prostoru in času, v katerem živijo", obenem pa je "standard gledališkega jezika zrasel, veliko več je čistosti v izrazu, kot sem pričakovala".

Odmevi epidemije še vidni v kritičnem naboju predstav
Poudarila je, da je bil "izbor nagrajencev kot vedno težak in velika odgovornost, saj bi si nagrade zaslužili skoraj vsi". Njenemu mnenju se je pridružil Jan Pirnat, producent za gledališko dejavnost pri JSKD-ju in vodja festivala, ki je vesel, da ljubiteljsko gledališče po pandemiji okreva in da skupine niso izgubile ustvarjalnega naboja. Da covid-19 še vedno odzvanja tako med skupinami kot med gledalci, pa priča ugotovitev državnega selektorja festivala Mihe Goloba, da se zdi, da se skupine v poudarjeni meri ukvarjajo z družbeno kritiko in se približujejo politično angažiranemu gledališču.

Rdeča nit zaključne prireditve tridnevnega festivala je bilo slovo od dolgoletne vodje postojnske enote JSKD Silve Bajc, za katero je to zadnji Linhart pred upokojitvijo. Prav ona je zaslužna, da festival od leta 2006 gostuje v Postojni, njeni sodelavci pa so se skozi prireditev spomnili njene ključne vloge pri organizaciji vseh 16 izdaj festivala v Kulturnem domu Postojna, ki je v svoji 60-letni zgodovini odpadel le v pandemičnem letu 2020.