Lik Sygne de Coûfontaine upodablja Anuša Kodelja. Foto: Barbara Čeferin
Lik Sygne de Coûfontaine upodablja Anuša Kodelja. Foto: Barbara Čeferin

Post-dramsko filozofsko uprizoritev pripravlja Anton Podbevšek Teater (APT) iz Novega mesta, režiser pa je Matjaž Berger, ki jo je ob predstavitvi letošnje gledališke sezone označil za zgodbo z več možnimi konci.

Predstava je nastala po besedilu francoskega dramatika in pesnika Paula Claudela in tolmačenju francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana. V uprizoritvi so uporabljeni tudi fragmenti iz študije Alenke Zupančič Mesto tragedije v psihoanalizi: Ojdip in Sygne.

Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin

V APT-ju so zapisali, da je "dispozitiv za uprizoritev Talke Paula Claudela vezan na ultimativno dejanje terorja v človekovi pokrajini, kjer moramo izb(i)rati, da bi skozi radikalno zavrnjen okvir izbire lahko z 'Ne!' vzniknili v novo singularnost".

Implicirano z ideološkimi nosilci
Vprašanje terorja v zgodbi, ki pritiče žanru melodrame, pa je implicirano z ideološkimi nosilci: državo, Cerkvijo, razrednim bojem, ljubeznijo, ekonomijo in skozi vel ‒ življenje ali denar, svoboda ali smrt, o katerem pravi Jacques Lacan, da je "edini dokaz svobode, ki ga lahko ponudite v okoliščinah, v katerih ste se znašli, prav to, da izberete smrt, saj s tem pokažete, da imate svobodo izbire".

"V tej zelo posebni claudelovski pokrajini prevladuje njegov taktilni mojstrski slog ‒ dolg, bogat in neriman verz, v teoriji aklamiran kot verset claudelien," so še zapisali.

Avtorja projekcij sta Iztok H. Šuc in Gašper Vovk. Foto: Barbara Čeferin
Avtorja projekcij sta Iztok H. Šuc in Gašper Vovk. Foto: Barbara Čeferin
Predstavo so v APT-ju pripravili s sodelovanjem kostanjeviške galerije in ljubljanskega Cankarjevega doma. Foto: Barbara Čeferin
Predstavo so v APT-ju pripravili s sodelovanjem kostanjeviške galerije in ljubljanskega Cankarjevega doma. Foto: Barbara Čeferin

V APT-ju so še zapisali, da je Claudelova Talka drama o paradoksu izsiljene izbire, v katerem se mora Sygne de Coufontaine, osrednji lik, na ozadju brutalnosti dogodkov iz francoske revolucije odreči temu, kar predstavlja njeno bit samo, tja do po Lacanu najintimnejših korenin.
Drama se odvija med Sygnino izbiro in Sygninim ne, v katerem talka besede z dejanjem svobode in nemo ter smrtno grimaso negacije "vznikne v novo singularnost".

Igrajo Anuša Kodelja, Borut Doljšak, Gregor Čušin, Pavle Ravnohrib, Janez Hočevar in Lovro Zafred. Glasbo je ustvaril Duo Silence, kostumografa sta Peter Movrin in Metod Črešnar. Scenografija je delo Sare Slivnik in Doriana Šilca Petka. Koreografijo Anuše Kodelja je ustvarila Valentina Turcu.

Besedilo Talke je prevedel Igor Lampre, Lacanova besedila pa Alenka Zupančič. Za uprizoritev sta jih priredila Nejc Gazvoda in Berger.

Talka je druga predstava od štirih letošnje sezone, poimenovane po misli filozofa Mladena Dolarja: "Hlapec raje preživi kot hlapec, kot da bi umrl kot gospodar".

Premiera predstave Talka v Kostanjevici na Krki