Ljubljanska Drama s predstavo Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija gostuje na 15. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti v Seulu. Foto: Peter Uhan
Ljubljanska Drama s predstavo Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija gostuje na 15. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti v Seulu. Foto: Peter Uhan

Ponorela lokomotiva Jerneja Lorencija je že sedmič v gosteh; te dni na 15. festivalu uprizoritvenih umetnosti v Seulu – SPAF. Morda mlad, a gre za ambiciozen festival, kar potrjujejo že imena tujih povabljencev; belgijska skupina Peeping Tom, francoski koreograf Christian Rizzo in vzhajajoče ime flamenka Rocio Molina, korejsko občinstvo je letos spoznalo gledališki pristop slovitega Jerzyja Grotowskega, ki ga v Italiji nadaljuje njegov varovanec Thomas Richards, a najbolj jih je (do zdaj) navdušil Robert Wilson z Berliner Ensemble. Ljubljanski ansambel se predstavlja zadnji.

Ključno ime, da se Ljubljana, podobno kot Berlin, prvič predstavlja na SPAF-u, je Jun Čeol Kim, spoštovan korejski gledališčnik, nekdanji predsednik mednarodnega združenja gledaliških kritikov in umetniški vodja korejskega narodnega gledališča.

Kima smo gostili pri nas, na Borštnikovem srečanju, a Ponorele lokomotive si ni ogledal v Mariboru, temveč ga je obnorela v Varni pred dobrima dvema letoma. Izvršna direktorica korejskega Sveta za umetnost, organizatorja festivala, je v obrazložitvi, zakaj prav ta predstava, zapisala, da izkazuje "vrhunsko umetniško vrednost, saj prodre iz ustaljenih okvirjev."

In prav to je SPAF – azijski festival, ki sledi sodobnim smernicam na svetovnem gledališkem področju na način, da te ostrijo, izpostavljajo, aktualizirajo, prevetrijo družbeno dogajanje, najpomembnejši domači izraz pa je ples. Ta predstavlja tekmovalni del festivalskega programa. Festival je finančno podprt od korejskega ministrstva za kulturo, šport in turizem, ki je ustanovil Svet za umetnost prav za nenehno razvijanje in promoviranje korejskih uprizoritvenih umetnosti – s petimi gledališči, štirimi studii, dvema galerijama in s knjigarno.

300 uprizoritev oziroma 250 tisoč umetnikov, to je letna statistika festivala. Festivala, ki s tujimi gosti slavi gledališko avantgardo, da bolje spozna umetnost z druge poloble in hkrati zapolni lastni vakuum, pravijo tukaj. Vsekakor festival, ki prodira v Aziji, ki mu ne gre za eksotiko. Ta je v teh dneh prej značilna za čudeče se potnike z daljnega Zahoda.

Nekaj fotoutrinkov iz Seula si lahko pogledate v spodnji galeriji. Foto: Jernej Pristov.