V ozadju Dobrnikovega zaupanja so naivna samozaverovanost, nerazumevanje družbenih razlik in navidezni občutek za družbeno pravičnost, ki zgolj mestoma prikriva Dobrnikove predsodke do pripadnikov drugih razredov. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
V ozadju Dobrnikovega zaupanja so naivna samozaverovanost, nerazumevanje družbenih razlik in navidezni občutek za družbeno pravičnost, ki zgolj mestoma prikriva Dobrnikove predsodke do pripadnikov drugih razredov. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

V SNG Drama Ljubljana bodo zvečer krstno uprizorili satirično dramo Požigalci, ki jo je režiser Jan Krmelj ustvaril kot priredbo besedila Maxa Frischa Dobrnik in požigalci. Krmelj je pri pisanju teksta izhajal iz močnega občutka, da "je konec že tukaj": "Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost." Predstava se namreč začne na pogorišču in podaja retrospektiven pogled na Frischevo dramo.

Predloga predstave Dobrnik in požigalci je znamenita igra povojnega časa, napisana v skrajno ironičnem tonu. Dobrnik je dobro situiran meščan, ki z ženo živi v enodružinski vili. Iz usmiljenja sprejme pod streho Pepeta, ki je že na prvi pogled utelešenje stereotipa požigalca. Dobrnik kljub množičnim požigom, ki se dogajajo v tem času, zaupa, da prišlek vendarle ni požigalec. Sumničav ni niti, ko si Pepe omisli pomočnika Vilija, s katerim na podstrešje enodružinske vile tovorita sode bencina.

Močno zavedanje konca Jan Krmelj vidi tudi v izvirniku –
Močno zavedanje konca Jan Krmelj vidi tudi v izvirniku – "strnjen v lepo, a srhljivo in hkrati komično metaforo o človeku, ki ve, da je svet tik pred koncem, a tega kljub temu ne prepreči". Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Od Požigalcev do Penelopiade: "Drama je, v vseh odtenkih te besedne zveze."

V ljubljanskih Požigalcih se retrospektivno odvija zgodba v požaru umrlega Bogoljuba Dobrnika (Saša Tabaković) in njegove žene Betke (Iva Babić). V Drami so zapisali, da Krmeljeva priredba in uprizoritev "s sodobno formo grotesknega posmrtnega nočnega pogovornega šova nadgrajujeta in posodabljata Frischevo predlogo na svež in intriganten način in jo razširjata na današnji zahodni svet in na čas, ki ju prežema vse večja problemska razpršenost". Ravnatelj gledališča Igor Samobor ugotavlja, da je glavna metafora predstave Požigalci "spopad z naivnostjo, ki vodi v pogubo".

"Osrednja poanta priredbe je, da poziciji dobrega in zla v današnjem svetu nista jasni. Obenem uprizoritev poudarja vprašanje, kakšna je družbena odgovornost posameznika v današnjem svetu, in ob koncu vzpostavi možnost odnosa do sveta, ki temelji na etični in moralni odgovornosti onkraj intime družinske celice," pa je o uprizoritvi razmišljala dramaturginja Eva Kraševec.

Pred premiero je Iva Babić pohvalila dejstvo, da je priredba v primerjavi z izvirnikom dala več prostora ženskim likom, poleg njenemu še služkinji oz.
Pred premiero je Iva Babić pohvalila dejstvo, da je priredba v primerjavi z izvirnikom dala več prostora ženskim likom, poleg njenemu še služkinji oz. "družinski prijateljici" Ani, ki jo igra Nina Valič. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

V predstavi se pojavijo tudi "spominski" prizori iz preteklosti oz. epizode iz Frischeve drame, požigalca pa dobita novo dimenzijo s tem, ko postaneta voditelja nočnega pogovornega šova. Pepeta igra Benjamin Krnetić, Vilija pa Uroš Fürst. Kot so zapisali v Drami, gre za "neulovljivi posttranscendentalni figuri, ki dramske osebe drugo za drugo izprašujeta o odgovornosti za nastalo katastrofo". V predstavi kot služkinja oz. "družinska prijateljica" Ana igra Nina Valič, dr. Fil in policaj pa je Matija Rozman.

Avtorsko glasbo, ki zna presenetiti, podpisuje Luka Ipavec, kostumografijo Špela Ema Veble, scenografijo Krmelj, oblikovanje svetlobe Borut Bučinel, soavtor klavirskih kompozicij pa je Uroš Fürst.

Požigalci so prva premiera iz nove sezone ljubljanske Drame, ki jo sicer vodi misel Drama je – "v vseh odtenkih te besedne zveze", kot se je izrazil Samobor.