'Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi kljub vsem težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim eksistencam nadaljujejo še danes. Poleg standardnega repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne škode, ki so jo s svojim bivanjem in delom na črno povzročili slovenskemu gospodarstvu,' so zapisali ustvarjalci predstave. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
'Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi kljub vsem težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim eksistencam nadaljujejo še danes. Poleg standardnega repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne škode, ki so jo s svojim bivanjem in delom na črno povzročili slovenskemu gospodarstvu,' so zapisali ustvarjalci predstave. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Ljudje se odzivajo ignorantsko ali agresivno in jih moti, da se v gledališču na ta način lotevamo problema izbrisanih. To se mi zdi, milo rečeno, smešno. Ljudje morajo spoznati, da je gledališče tudi prostor ozaveščanja. So predstave, ki te zazibljejo v neko iluzijo, in so predstave, ki te dregnejo v ranljivo oziroma travmatično točko. Ko stopiš v gledališče, se moraš zavedati, da te bo kakšna predstava tudi predramila in pretresla.

Marinka Poštrak
'S provokativnimi uprizoritvami neusmiljeno vrta v nevralgične točke družbene in politične stvarnosti ter hkrati brezkompromisno raziskuje meje gledališkega jezika. In prav zato njegove predstave ne občinstva ne strokovne javnosti nikoli niso pustile ravnodušnih,' so na spletni strani gledališča zapisai o Oliverju Frljiću. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Večino je osvetlitev problematike izbrisanih pretresla, številni so v okviru predstave prispevali denar za odškodnine izbrisanim. Na petih uprizoritvah so zbrali že skoraj 1.400 evrov in jih poslali vladi.

Politično angažirana predstava, ki je premiero doživela 21. marca, je dosegla svoj namen, je prepričana vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak. Namen je bil namreč ozavestiti ljudi, prekiniti njihovo otopelost in apolitičnost. "Ljudje so na neki način pretreseni, da so se te stvari dogajale pred njihovimi očmi, a se niso dovolj potrudili niti, da bi se pozanimali, kaj je bistvo problema izbrisanih," je pojasnila Poštrakova.

Ena gledalka zahtevala vračilo denarja
Vendar pa se vsi gledalci na predstavo, ki trka na njihovo vest, ne odzivajo dobro. Odziv dela občinstva je namreč zelo negativen. "Ljudje se odzivajo ignorantsko ali agresivno in jih moti, da se v gledališču na ta način lotevamo problema izbrisanih," je povedala Poštrakova in dodala, da so dobili več pisem. Med njimi tudi pismo ene izmed gledalk, ki je zahtevala vračilo denarja za predstavo.

"To se mi zdi, milo rečeno, smešno. Ljudje morajo spoznati, da je gledališče tudi prostor ozaveščanja. So predstave, ki te zazibljejo v neko iluzijo, in so predstave, ki te dregnejo v ranljivo oziroma travmatično točko. Ko stopiš v gledališče, se moraš zavedati, da te bo kakšna predstava tudi predramila in pretresla," je izpostavila Poštrakova.

Nekateri darovali denar za odškodnine
Številnih gledalcev se predstava 25.671 dotakne tako, da celo namenijo nekaj denarja za odškodnine izbrisanim. Na štirih dosedanjih uprizoritvah in na generalki je predstavo spremljalo nekaj več kot 900 gledalcev, ki so skupaj prispevali 1.400 evrov za izbrisane. Denar je kranjsko gledališče po vsaki predstavi poslalo vladi Republike Slovenije in dopisalo, da je namenjen za odškodnine izbrisanim.

Ovojnice z denarjem je vlada posredovala ministrstvu za notranje zadeve. Tudi tam pa so bili presenečeni in so denar poslali ministrstvu za finance, je prejšnji teden poročal Dnevnik. Kot so povedali na ministrstvu za finance, so takoj po praznikih, v torek, gotovino vplačali na podračun proračuna Republike Slovenije pri Banki Slovenije.

"V nadaljnjih dneh bo ministrstvo za finance skladno z utečenimi procedurami v okviru finančnega načrta ministrstva za notranje zadeve odprlo ustrezno namensko proračunsko postavko v višini pravic porabe prejete donacije," so pojasnili na ministrstvu in zagotovili, da se bodo donirana sredstva uporabila za namene izplačila odškodnin za izbrisane. Za to je pristojno ministrstvo za notranje zadeve, ki v sodelovanju z drugimi resorji pripravlja ustrezne zakonske podlage, potrebne za izplačila odškodnin izbrisanim.

Še tri ponovitve, nato gostovanja
Pred koncem meseca si lahko na vladi obetajo še nove ovojnice z denarjem, saj bo predstava 25.671 ponovitev v kranjskem gledališču doživela tudi 18., 19. in 20. aprila. Pozneje pa bodo sledila še gostovanja, nekatere kulturne ustanove so se namreč odzvale na poziv Prešernovega gledališča, naj odprejo vrata tej politično angažirani predstavi.

Predvidoma maja bodo predstavo odigrali tudi posebej za predstavnike vlade in poslance Državnega zbora. Gledališčniki s predstavo namreč apelirajo tudi na slovensko politiko, ki pa se nanjo za zdaj ni odzvala, kot bi si želeli.

Ljudje se odzivajo ignorantsko ali agresivno in jih moti, da se v gledališču na ta način lotevamo problema izbrisanih. To se mi zdi, milo rečeno, smešno. Ljudje morajo spoznati, da je gledališče tudi prostor ozaveščanja. So predstave, ki te zazibljejo v neko iluzijo, in so predstave, ki te dregnejo v ranljivo oziroma travmatično točko. Ko stopiš v gledališče, se moraš zavedati, da te bo kakšna predstava tudi predramila in pretresla.

Marinka Poštrak