Predstava bo v Sloveniji premierno uprizorjena drevi ob 19. uri v Stari mestni elektrarni ‒ Elektro Ljubljana, ponovitev sledi ob isti uri v sredo, 30. junija.

Matija Ferlin (1982). Foto: Emanat/Jelena Janković
Matija Ferlin (1982). Foto: Emanat/Jelena Janković

Sad Sam zaokroža niz (v prevodu iz hrvaščine Zdaj sem), ki ga je Matija Ferlin začel razvijati januarja 2004 v Amsterdamu s premiero Sad Sam Now I am. Drugi solo Sad Sam Almost 6 je bil premierno prikazan januarja 2009, tretji Sad Sam Lucky, ki je predstavljal fizičen odgovor na ustvarjanje slovenskega avantgardističnega pesnika Srečka Kosovela, pa je nastal tri leta kasneje.

Vprašanja smrti, konca, začetka in trpljenja
"Sad Sam Matthäus na neki način zaokroža niz teh predstav. V vsaki predstavi Sad Sam izberem glavno temo, na kateri gradim skozi osebne zgodbe in koreografske materiale, ki me trenutno zanimajo. Tokrat smo se odločili vzpostaviti dialog z oratorijem Johanna Sebastiana Bacha Pasijon po Mateju in prišli smo do zelo kompleksne strukture. Sama dramaturgija je vpisana v glasbo, vanjo pa smo vključili različne zgodbe iz moje bližnje in razširjene družine, ki se vse po vrsti ukvarjajo z vprašanji smrti, konca, začetka in trpljenja," je povedal Ferlin.

Pasijon jemljem kot metafizično in filozofsko izhodišče za razumevanje sedanjega trenutka. Po drugi strani ga vidim tudi kot material, ki mi omogoči vrnitev k sebi, k intimnemu prevpraševanju trpljenja, njegovih narativov, izkustev, strahov. Kot koreografa, čigar telo občuti učinke izčrpavanja skozi izvedbo, me zanima, kaj se zgodi s telesom, ko tega, kar se od njega pričakuje, ne zmore več.

Matija Ferlin

Ideja za predstavo se je porodila leta 2019, ko je umetniški direktor osrednjega avstrijskega festivala Dunajski slavnostni tedni Christopher Slagmuylder Ferlina povabil k sodelovanju na 70. izvedbi festivala, ki pa je bila kasneje zaradi pandemije preložena na letos.

Trajanje kot element, ki v trpljenju povezuje in združuje
Po besedah avtorja se koncept na neki način nanaša na doživljanje enega in istega trpljenja, ki pa je lahko tudi izhodišče za nekaj dobrega oziroma za proces transformacije. V tri ure trajajočo predstavo so si po njegovih besedah želeli ujeti koncept trajanja, kot elementa, ki v trpljenju povezuje in združuje. Kot koreografa in izvajalca ga je pri predstavi zanimalo tudi, kaj se zgodi s telesom, ko tega, kar se od njega pričakuje, ne zmore več.

Ekipa projekta v produkciji zavoda Emanat in tujih koproducentov je posebno pozornost namenila uprizoritvenemu prostoru. Avtorji prostora namreč ne razumejo kot zgolj prizorišče, temveč "kot neke vrste 'muzej', kot prostor, ki hrani posebno vrsto osebnih predmetov, ki s svojo prisotnostjo 'uprizarjajo' in obenem vzpostavljajo samo uprizoritev," so zapisali. V tem muzeju kar prekipeva od artefaktov ‒ je muzej stvari, zgodb, gibov, glasov, koreografij in tudi citatov iz prejšnjih predstav iz serije Sad Sam.

Foto: Emanat/Ana Buljan
Foto: Emanat/Ana Buljan

Pri dramaturgiji predstave je sodeloval Goran Ferčec, scenografijo podpisuje Mauricio Ferlin, oblikovanje zvoka Luka Prinčič, oblikovanje luči Saša Fistrić, kostume pa izvajalec in koreograf v sodelovanju z Deso Janković. V Stari mestni elektrarni bo ponovitev Sad Sam Matthäus na sporedu še v sredo.

Predstava je predpremiero doživela 9. junija v Istrskem narodnem gledališču v Pulju, prve ponovitve so bile na ogled 23. in 24. junija v okviru festivala Camping v Parizu v CND Centre national de la danse. Po uprizoritvah v Ljubljani se bo turneja nadaljevala z uprizoritvami 9., 10. in 11. julija na festivalu Dunajski slavnostni tedni.