Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič
Povabljeni gostje, umetniki, bodo med posameznimi večeri projekta Voices poslušali in puščali sporočila. Njihova imena bodo objavljena šele po koncu večera. Foto: Zavod Bunker
Povabljeni gostje, umetniki, bodo med posameznimi večeri projekta Voices poslušali in puščali sporočila. Njihova imena bodo objavljena šele po koncu večera. Foto: Zavod Bunker

S strnjenim dogajanjem popoldne vrata odpira Stara mestna elektrarna. Od 18.00 bo potekal spletni dogodek Glasovi Petre Tejnorove in Sodje Lotker, od 19.00 si bo mogoče ogledati avdio-vizualno instalacijo Arhiv samozadostnosti Tery Žeželj in Ivane Vogrinc Vidali, ob 20.00 pa predstavo TRANS-Plant Luke Martina Škofa in Nike Švab.

Glasovna pošta, ki ne skuša olajšati komunikacije
Slovenska izdaja projekta Glasovi (Voices) po konceptu Petre Tejnorove in Sodje Lotker bo aktivna prek spletne strani. Kot so zapisali v zavodu Bunker, ki bedi nad dogajanjem v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, so Glasovi navidezna glasovna pošta, prek katere je mogoče deliti vprašanja, misli, frustracije in čustva – "stvari, ki jih telo ne more več zadržati ter jih mora sprostiti in deliti, da jih dokonča, se jih reši ali razvije".

Zvočno sporočilo bo mogoče poslati vsak torek med 18.00 in 22.30, ko se na strani Glasovi prikaže aktivni snemalnik zvoka. Takrat lahko vsakdo od koder koli svoje sporočilo posname, lahko pa tudi posluša sporočila drugih. Glasovi niso družabno omrežje ali klepetalnica, ustvarjalci ne želijo olajšati hitre komunikacije. Prav nasprotno. Glasovi so ustavitev, upočasnitev in razumevanje, so pojasnili v Bunkerju.

V Stari elektrarni po karanteni o samozadostnosti, okolju in "narodovem zdravju"

Ponovno odprtje priljubljenega kulturnega prizorišča bo danes zaznamovala tudi avdio-vizualna instalacija Arhiv samozadostnosti avtoric Tery Žeželj in Ivane Vogrinc Vidali. Osnovna instalacija je nabor najrazličnejših tehnoloških, naključnih in partikularnih informacij o različnih znanstvenih odkritjih, ki ponujajo alternativo trenutnim načinom produkcije in organiziranja življenja, odpadkov, izpustov idr.

Sami na razstavo
Prek mapiranja trenutno obstoječih rešitev, ki nastajajo v kontekstu poznega kapitalizma, ustvarja idejni zemljevid mogočih in obstoječih spopadov z okoljskimi težavami in spodbuja razmišljanje o alternativni realnosti oz. prihodnosti, ki ni že predvidena s sedanjostjo. Kot še piše v sporočilu za javnost, instalacija sočasno ponuja vpogled v antropocentrizem in skuša prevpraševati dogmatičnost okoljske krize. Razstavo, ki bo na ogled še v sredo, petek in soboto ter 13. in 14. maja, od ure pred do ure po napovedani predstavi, si vsak obiskovalec lahko ogleda posamično.

V TRANS-Plantu avokadu govori slovenski režiser Luka Martin Škof v vlogi performerja. Projekt raziskuje človeški odnos do rastlin in se sprašuje o bistvu človekove narave. Foto: Nada Žgank
V TRANS-Plantu avokadu govori slovenski režiser Luka Martin Škof v vlogi performerja. Projekt raziskuje človeški odnos do rastlin in se sprašuje o bistvu človekove narave. Foto: Nada Žgank

Pogovor z rastlinico avokada kot umetniška gesta
Otvoritveni dan bo zaokrožila predstava Luke Martina Škofa in Nike Švab TRANS-Plant. V študiji, ki jo je izvedlo britansko Kraljevo hortikulturno društvo, so raziskovalci ugotovili, da pogovor z rastlinami pospeši njihovo rast. Ugotovili so tudi, da rastline rastejo hitreje ob zvoku ženskega glasu. V TRANS-Plantu z avokadom, ki je last slovenske dramaturginje Nike Švab, govori slovenski režiser, Luka Martin Škof, v vlogi performerja.

"S kom se pogovarjamo, ko se pogovarjamo z rastlinami? In ali je skrb za njih skrb za nas same? Kaj razpira monolog o stanju gledališča, ko je ta pripoved umeščena v vsakdanjo sceno sedenja za mizo, medtem ko na enem stolu sedi perfomer, na drugem pa avokado? Na različnost dojemanja rastlin kaže položaj ženske performerke Nike Švab, ko namesto da bi govorila z rastlino, govori o rastlini. Ali skozi pogovor z rastlinami in o rastlinah razmišljamo na enak način kot takrat, ko govorimo s človekom ali o človeku," se sprašujeta ustvarjalca.

Je čakanje v vrsti izgubljen - ali pa morda podarjen čas?

Ponovitev predstave bo v sredo. V skladu z omejitvami bo ogled predstave omogočen desetim gledalcem, termin ogleda pa je treba predhodno rezervirati.

V Bunkerju napovedujejo še, da bo v petek in soboto na sporedu še participatorna predstava Joane Serre Foraste in Urše Sekirnik z naslovom Medtem ko smo čakali, ki navdih črpa iz različnih vidikov čakanja v vrsti in v središče raziskave postavlja izkušnjo občinstva.