Predstavo Pohujšanje v dolini šentflorjanski so ustvarili v Cankarjevem letu, ko zaznamujemo 100. obletnico avtorjeve smrti, in je del festivala Cankar o Cankarju, ki bo potekal do junija. Foto: Peter Uhan/MGL
Predstavo Pohujšanje v dolini šentflorjanski so ustvarili v Cankarjevem letu, ko zaznamujemo 100. obletnico avtorjeve smrti, in je del festivala Cankar o Cankarju, ki bo potekal do junija. Foto: Peter Uhan/MGL
Ivan Cankar
Umetnik in njegov (samopogled na lasten) položaj v družbi šentflorjanskega značaja, je v središču tega Cankarjevega dela iz leta 1907. Foto: dLib
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Umetnikovo prevpraševanje je kot osrednji element te farse o slovenskem svetohlinstvu, izražen že v ironičnem naslovu - pohujšanje simbolizira Cankarjevo umetnost, dolina šentflorjanska pa slovensko domovino. Premiere predstave se bo udeležil tudi predsednik RS Borut Pahor, ki predseduje Častnemu odboru za počastitev te okrogle obletnice. Foto: MGL

Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni.

Ivan Cankar v Zgodbah iz doline šentflorjanske
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Cankar je delo dokončal v zgolj dveh tednih in je bilo uprizorjeno kmalu po nastanku. Foto: dLib

Gre za gledališki projekt, pri katerem so moči združili Cankarjev dom (CD), ljubljanska Drama in Mestno gledališče ljubljansko (MGL). Dramsko delo Ivana Cankarja iz leta 1907 je na oder postavil režiser Eduard Miler, besedilo pa je priredila dramaturginja Žanina Mirčevska.

Razkorak med družbo in posameznikom
Umetnikovo nenehno prevpraševanje svojega položaja v družbi šentflorjanskega značaja je kot osrednji element te farse o slovenskem svetohlinstvu izražen že v ironičnem naslovu - pohujšanje simbolizira Cankarjevo umetnost, dolina šentflorjanska pa slovensko domovino. Gre za konflikt med narodom in ustvarjalnim, svobodnim posameznikom, za razmerje med umetnikom in občinstvom. V delu se odraža Cankarjev odpor do odnosa, ki ga je imela vladajoča družba do umetnosti in svobodnega izražanja.

"Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba - umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata," beremo v napovedi predstave.

Soočanje z lastnim razpadom
Mirčevska je opozorila, da predstava ne gradi spomenika slovenski družbi. "Nasprotno, zanimal nas je tudi koncept pohujšanja samega umetnika. Človek, ki izstopa iz svoje poti in poslanstva. Zanimal nas je umetnik, ki se globoko sooča s svojim intelektualnim in umetniškim razpadom," je pojasnila.

V ospredju ni zgolj pohujšanje naroda, ampak tudi pohujšanje samega umetnika. Umetnik Peter, ki pride v dolino šentflorjansko, je tudi sam postavljen pred dilemo - ali ustvarjati ali pa se tej družbi, ki ga nenehno potiska na rob, maščevati. Ta notranji disput umetnika sta z režiserjem želela poudariti tudi s - po njenih besedah radikalno potezo - lik Petra in Zlodeja, ki bi ga moral igrati preminuli Jernej Šugman, sta združila v enega.

Ukvarjati se s Cankarjem ali ne
Medtem ko je dramaturginja in avtorica priredbe "žvečila" Cankarjeva dela, se režiser, kot je povedal, z avtorjem ni želel preveč ukvarjati, saj bi ga to oviralo pri ustvarjanju. "Že pri izkušnji s Kraljem na Betajnovi sem preveč sledil Cankarju. Poiskati sem moral stranpoti - od ostre slike tega sveta, v katerem živimo, do glasbe. Pustil sem Žanini, da je ona gonilna sila," je povedal Miler.

V vlogi umetnika Petra se bo predstavil Uroš Smolej, popotnico in Petrovo družico Jacinto bo odigrala Maša Kagao Knez, ki sicer z bujno pričesko v obliki slovenske države krasi promocijske plakate predstave, ostale vloge pa so prevzeli Primož Pirnat (župan), Iva Kranjc Bagola (županja), Lotos Vincenc Šparovec (dacar), Maša Derganc (dacarka), Jana Zupančič (ekspeditorica), Igor Samobor (učitelj Šviligoj), Nina Valič (notarka), Gašper Jarni (štacunar), Rosana Hribar (štacunarka), Gregor Čušin (cerkovnik) in Nik Škrlec (popotnik).

Scenografija je delo Branka Hojnika, avtor videa je Atej Tutta, avtor glasbe Janez Dovč, koreografka Rosana Hribar, kostumografka Jelena Proković, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica pa Maja Cerar. Živo glasbo poleg Dovča izvajata Kristijan Krajnčan in Goran Krmac.

Sodelovanje treh kulturnih hramov
Direktorica CD Uršula Cetinski, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor ter direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor so po Homerjevi Iliadi in Tolstojevi Vojni in miru izrazili veselje ob vnovičnem sodelovanju treh kulturnih ustanov. Kot je povedala Barbara Hieng Samobor, so za zaključek te trilogije izbrali dramo, ki portretira tako lepe kot grde značilnosti naroda, in dramo, ki prenese različne formate. Laž, neumnost in megla so sicer njene prve asociacije, ki jih je dobila ob ogledu ene od vaj.

Ta velika gledališka koprodukcija je del festivala Cankar o Cankarju, ki so ga v Cankarjevem domu pripravili ob 100. obletnici Cankarjeve smrti. Festival, ki traja do junija, povezuje skoraj vsa umetniška programska področja zavoda. Drevišnja premiera predstave na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je napovedana ob 20. uri.

Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni.

Ivan Cankar v Zgodbah iz doline šentflorjanske
Pohujšanje: gledališki spektakel ob Cankarjevem jubileju
Gost v studiu: Eduard Miler
Pohujšanje: gledališki spektakel ob Cankarjevem jubileju
Gost v studiu: Eduard Miler