Oder
Tomaž Pandur
Tomaž Pandur je za svoje delo prejel številne nagrade, njegovi gledališki spektakli pa so odmevali tako na domačem kot tujem prizorišču. Foto: Aljoša Rebolj
Barocco
Barocco je bila njegova tretja predstava, ki jo je na oder postavil v Madridu. Magični spektakel (premiero je doživel 2007) je zasnoval na motivih znamenitega romana Nevarna razmerja francoskega pisatelja Choderlosa de Laclosa in drami Kvartet nemškega pisca Heinerja Müllerja. Foto: Aljoša Rebolj
Tpmaž Pandur
Tomaž Pandur je bil izredno plodovit ustvarjalec. Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način. Foto: BoBo
       Barthes je nekoč lepo rekel, da bo umetnikova dejavnost vedno sumljiva, ker moti udobje etabliranih smislov.       
Faust
Lani je v sodelovanju z ljubljansko Dramo na oder postavil avtorsko interpretacijo enega najbolj znanih evropskih mitov, Goethejevega Fausta. Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana.
       V Sloveniji imam čudovito občinstvo, ki je navajeno mojega gledališkega rokopisa in ceni mojo avtorsko poetiko. Moj odnos z občinstvom je fantastičen.       
Michelangelo
Tomaža Pandurja so vselej navdihovale velike osebnosti. V zadnjih letih je prisluhnil zgodbam Medeje, Hamleta, Kaligule, Tesle in Michelangela. Foto: Aljoša Rebolj
       Gledališka poetika Tomaža Pandurja je že v Šeherezadi, še bolj eksplicitno pa v Faustu napovedovala, da meri visoko: na gledališče sveta in na svet kot gledališče, torej na nekakšen totalni theatrum mundi       
 Vasja Predan
Tomaž Pandur
Fotografija je februarja letos nastala v Skopju, kjer se je Pandur pripravljal na uprizoritev Kralja Leara. Foto: BoBo
VIDEO
Poslovilo se je »gledališ...

Dodaj v

Umrl je režiser Tomaž Pandur

Slovo mojstra "teatra luči"
12. april 2016 ob 14:20
Skopje/Ljubljana - MMC RTV SLO

V starosti 53 let je v Skopju v Makedonskem narodnem gledališču med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear nepričakovano umrl mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Tomaž Pandur.

Rodil se je leta 1963 v Mariboru, s katerim je bil v prvem obdobju svoje kariere tudi tesno povezan. Gledališču se je zapisal že v dijaških letih, ko je na Prvi gimnaziji v Mariboru ustanovil svojo prvo gledališko skupino Tespisov voz - Novo slovensko gledališče. Že takrat je nase opozoril tako slovensko kot širšo jugoslovansko gledališko javnost. Diplomiral je leta 1988 na ljubljanskem AGRFT-ju, kjer je študij sklenil s študentsko Prešernovo nagrado za režijo, ki si jo je prislužil s predstavo Marija Stuart F. Schillerja.

Z režiserjem smo se pogovarjali pred dvema letoma ob premieri predstave Rihard III. + II.:
Tomaž Pandur: "V gledališče vsak dan vstopam kot v operacijsko sobo"


Prvo, danes kultno, predstavo Šeherezada je ustvaril v Slovenskem mladinskem gledališču leta 1989 in z njo požel velik uspeh ne le pri domačem občinstvu, ampak tudi na številnih gostovanjih po Evropi in drugih koncih sveta. Med letoma 1989 in 1996 je bil umetniški direktor mariborske Drame, kjer si je z uprizoritvami Hamleta, Fausta, Carmen in Božanske komedije zagotovil mesto v samem vrhu sodobnih slovenskih gledališč in prestopil v evropski gledališki prostor.

Po sporu zaradi finančnih dolgov gledališča se je za nekaj let umaknil od gledališkega življenja. K odrski umetnosti se je znova vrnil v tujini, kjer je leta 2002 ustanovil gledališče Pandur.Theaters., ki ga vodi dramaturginja Livija Pandur.

Špansko obdobje, najsrečnejši del režiserjeve kariere
V domovino se je vrnil po dolgi poti, ki je vodila skozi New York, pa tudi evropske prestolnice, kot so Pariz, Berlin, Zagreb, predvsem pa Madrid, kjer je doživel morda svoj najvidnejši uspeh. "Špansko obdobje" je imel za najsrečnejši del svoje kariere. Kot je sam dejal, se je Španija izkazala kot morda najbolj darežljiva država, saj mu je omogočala umetniško kontinuiteto, kar pa se mu je zdelo pri ustvarjanju najpomembneje. "Glede senzibilnosti dojemanja umetnosti in spoštovanja kulture, ki generira razvoj družbe in spreminja svet, je Španija prava država zame," je še dejal o državi, ki mu je leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.

Izrazi nejevere in sožalja iz kulturniških krogov:

"Nič ga ni omajalo, čeprav se je včasih počutil nerazumljenega"


Tudi sicer je bil za svoje delo večkrat nagrajen. Za Fausta I, II v izvedbi SNG-ja Maribor je leta 1991 prejel nagrado Prešernovega sklada, prav tako Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo in najboljšo uprizoritev v celoti. Mesto Maribor ga je nagradilo z zlatim grbom, prav tako je prejel Glaserjevo nagrado za življenjsko delo in nagrado Bojana Stupice za življenjsko delo. Med tujimi priznanji velja omeniti zlato masko MES Sarajevo za režijo prav tako za Fausta I, II. "Gledališka poetika Tomaža Pandurja je že v Šeherezadi, še bolj eksplicitno pa v Faustu napovedovala, da meri visoko: na gledališče sveta in na svet kot gledališče, torej na nekakšen totalni theatrum mundi," je o njegovem delu zapisal teatrolog Vasja Predan.

Gledališče brez meja
S svojim konceptom gledališča, ki je delovalo predvsem v Španiji, je vselej težil k nadnacionalnemu teatru, in na takšnih osnovah temelji tudi njegov Pandur.Theatres, ki je zamišljen kot "gledališče brez meja". Zanj je med drugim režiral Caligulo Alberta Camusa, med uprizoritvami pa so bile tudi njegove lastne priredbe, denimo Hazarski slovar Milorada Pavića, Sto minut po Dostojevskem in Tesla Electric Company.

Pandurjevo ime je dobro znano tudi tistim, ki ne zavijejo pogosto v gledališče, njegove predstave so bile vedno dobro obiskane - v zadnjih letih je polnil dvorane z Infernom, Baroccom, Medejo, Kaligulo, Michelangelom, Vojno in mirom, Somrakom bogov, Rihardom III. + II. ter lani s Faustom -, vendar pa je bil po drugi strani polarizirajoč. Medtem ko mu je hvalnice pela španska kritika, pa so bila doma mnenja o njegovih stvaritvah različna. Ko mu je pred leti španska veleposlanica podelila red Izabele Katoliške, je v pogovoru z MMC-jem med drugim dejal: "To govori bolj o Sloveniji, slovenskem načinu razmišljanja in politiki kot pa o meni. Ustvarjam in delam enako kot v Sloveniji, le da tu nimam nobenih možnosti, razumevanja in spoštovanja."

Ob pripravah na mariborski vstop v leto Evropske prestolnice kulture je bil imenovan za predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, vendar pa je še pred začetkom EPK-ja odstopil, saj svojih vizij, kot je tedaj razložil, ne bi mogel uresničiti.

Univerzalnost temeljnih literarnih del v teatru luči
Od samih začetkov je hlepel po temeljnih delih svetovne književnosti, večnih mitih, ki jih je preoblikoval v prepoznaven spektakularen preplet dobesednega in alegoričnega, slike in besede, glasbe in plesa, simbolizma in misticizma, magičnega in sanjskega. V njegovih španskih uprizoritvah je nastopala vrsta priznanih španskih igralcev, med drugim Nacho Duato, Roberto Enriquez in slavna Blanca Portillo, in tudi doma ni bilo drugače. "Igralec je zmeraj avtor, on je pravi lastnik in vladar odrskega trenutka. Svoji ekipi vsakič znova dopovedujem, da smo vsi tukaj zato, da osmislimo, režiramo, oblečemo, osvetlimo, posnamemo … kar koli je potrebno, da ustvarimo okolje, v katerem bo igralec zavladal. V tem je lepota ustvarjanja in zato je moje razmerje z igralci podobno nevarnemu ljubezenskemu razmerju," je bil prepričan.

Njegove gledališke stvaritve so opisovali kot teater luči ali pa gledališče podob, s katerimi je nagovarjal v svojih monumentalnih zlitjih zvoka, razkošnih kostumov in impresivnih vizualij. A kot je sam dejal, gledališče, ki je njega zanimalo, ne more biti ne gledališče podob, ne gledališče besed in ne gledališče gibanja ali statike, ker je vse to skupaj že tisoče let in ker se v skladu s časom vsakodnevno spreminja in rojeva na novo. "V gledališče vsak dan vstopam kot v operacijsko sobo – rad rečem, da gre za operacije na odprtem srcu. Postopki so sicer znani, a se z vsakim projektom odpre popolnoma nov, nepredvidljiv svet."

Pravkar se je vrnil z uspešnega gostovanja
Med njegovimi zadnjimi projekti sta bila predlanski dramski diptih po Shakespearjevem Rihardu III. in Rihardu II. v ljubljanski Drami, ter seveda Faust, dramska pesnitev Johanna Wolfganga Goetheja o človeku, ki je prodal svojo dušo hudiču, ki jo je režiser na odrske deske vrnil po 25 letih - najprej leta 2014 v Madridu, nato pa so Fausta premierno videli obiskovalci lanskega ljubljanskega poletnega festivala. Ljubljanska Drama, v koprodukciji katere je nastala slovenska uprizoritev, je z njim nedavno požela veliko zanimanje na ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti: pet razprodanih predstav si je ogledalo sedem tisoč ljudi.

Nikoli ne bomo videli njegovih Sto let samote
Letos se je Pandur nameraval vrniti v rodni Maribor, saj so v tamkajšnji Drami jeseni želeli odpreti novo sezono z njegovo predstavo Brezmadežna. "S Pandurjem sva zadnja pol leta intenzivno sodelovala pri dramatizaciji romana Sto let samote," pa je za časnik Delo povedal dramatik Ivo Svetina. "Načrtovana je bila velika mednarodna koprodukcija, katere premiera naj bi bila v Guadalajari, potem pa še v Kolumbiji. Zadnjo verzijo dramatizacije sem mu poslal pred par dnevi." Pandur je bil tako prvi, ki je dobil avtorske pravice za odrsko adaptacijo romana Gabriela Garcíe Márqueza.

Po poročanju makedonskih medijev je umrl zaradi srčnega zastoja.


Tomaž Pandur v oddaji Intervju

Tomaž Pandur v oddaji Profil

M. K., A. J.
Prijavi napako
Komentarji
cerebro
# 12.04.2016 ob 14:28
Umrl tam, kjer mu je bil dom. V gledališču.
juventina10
# 12.04.2016 ob 14:24
to je pa čisti šok.
veteraninsin
# 12.04.2016 ob 14:27
.............za genialnega Pandurja je bil še Svet premajhen, kaj ne bo Slovenija.....taki se rodijo enkrat v stoletju...., za njim pa bodo ostale nepozabne predstave, ki jih ni znal poceni delat', vendar umetniki pač ne razmišljajo v teh € sistemih in (tudi) zato so umetniki. Prezgodaj, GOSPOD Pandur.
KLIPAN
# 12.04.2016 ob 14:24
Slava mu!
Počivaj v miru.
Modrijan6
# 12.04.2016 ob 14:31
Nedavno nazaj smo ga videli v Odmevih, vsega veselega in zadovoljnega polnega življenja, z gledališčniki se je vrnil z uspešne turneje v tujini. In zdaj nenadoma tak šok....., smrt velikega slovenskega režiserja Tomaža Pandurja. Vse skupaj se sliši kot grde sanje.....

Prezgodaj, mnogo prezgodaj je odšel še en umetnik. Slovenci smo očitno začeli umirati absolutno premladi, teza statistikov, da se življenje v Sloveniji podaljšuje zagotovo ne drži, to še posebej velja za genaracijo ljudih starih med 50 in 70. let.
oliva
# 12.04.2016 ob 14:51
Omojbog, to je pa totalen šok!
Kakšna škoda!!
Pa ravno zadnjič je bil gost, poln elana še, totalno produktiven, toliko je imel še za dati...
V bistvu je bil genij, v bistvu eno najeminentnejših slovenskih imen v kulturi.

Groza, mene je kar kurja polt oblivala prejle ko sem slišala po radiu.
Prej so še rekli neuradno in da naj bi se bil zgrudil med vajo. :((

Je pa nekaj: ni trpel in umrl je 'doma' in v svojem elementu.

Naj mu bo čim lepše onstran (tudi družbo bo imel dobro).
juk
# 12.04.2016 ob 14:24
Počivaj v miru, doma nikoli razumljen in sprejet virtuoz svojega poklica.
ZeK
# 12.04.2016 ob 14:30
Vzrok smrti je?

srce ga je izdalo med vajo v Skopju, za predstavo za Kralja Leara.
ap72
# 12.04.2016 ob 14:31
velik človek. slava mu!
miss_theory
# 12.04.2016 ob 14:31
Šok. RIP.

Na Siolu piše, da je umrl za posledicami srčnega infarkta.
RoSeR
# 12.04.2016 ob 14:22
:(
andrejyyy
# 12.04.2016 ob 15:03
Kaj si nor?!? Še nedolgo nazaj je bila reportaža in intervju v odmevih..človek poln veselja in življenja, poln entuziazma in kreativnosti...kakšna žalost :((((((((((((((((
Ne morem verjet...:(((((((((((((
qwertz
# 12.04.2016 ob 14:53
Veliki umetnik.... počivaj v miru...Leto 2016 bo s črnimi črkami zapisano v spominu...
Sujo
# 12.04.2016 ob 14:55
Genij in huda targedija za svet gledališča na splošno, ne samo pri nas. Počivaj v miru.
orgle
# 12.04.2016 ob 14:54
@cerebro
Umrl tam, kjer mu je bil dom. V gledališču.


Tako kot leta 1970 veliki igralec Stane Sever.
Naj počiva v miru!
sLoVaN
# 12.04.2016 ob 14:53
Slava mu !

Šeherezada je še vedno daleč največ, kar sem kadarkoli videl na odru...
Bahami
# 12.04.2016 ob 14:47
Še eden, ki je za slovenske "elitne" razmere bil nerazumljen, je pa zato dosegel uspehe v tujini.
Počivaj v miru.
Borut Petrovič Vernikov
# 12.04.2016 ob 18:34
Prihajamo in odhajamo, vendar hkrati tudi ostajamo...vsaj nekateri; Tomaz Pandur, vsekakor ostaja, ker je nadprostoren in nadčasoven!
parabola
# 12.04.2016 ob 14:52
Umetnost mu je pomenila vse. Slava mu.
Kekec99
# 12.04.2016 ob 14:33
Kako, zakaj? Šok ...!!!
Počivaj v miru.
Bivši uporabnik
# 12.04.2016 ob 17:18
Poklic,ki spada med tiste najbolj stresne.
Priprave,hiter tempo,želja po perfekcionizmu,neprespane noči,after partyji,itd vse to zahteva davek.
Telo slej kot prej pregori ampak njegovo delo bo živelo naprej.
anny22
# 12.04.2016 ob 14:47
;( Najboljši odhajajo... ;(
ennui
# 12.04.2016 ob 14:33
Moj bog, to 2016 je neusmiljeno.
Čisto surrealno da Pandurja ni več. Velik človek, naj počiva v miru.

Kdo bo pa zdaj zabaval prodajalke v Mercatorju v centru Ljubljane?
andrejsten
# 12.04.2016 ob 21:28
Tomaž Pandur in predstava predstav. Samo ena je bila moja priložnost, da sem si ogledal tvoje delo. Energija, poetika in čar. Bil sem in ostal očaran. Predstava v meni neminljivo traja. Spomin, ki živi. Priklanjam se ti.
Zjesenic
# 12.04.2016 ob 14:58
Škoda.
letur.lefr
# 12.04.2016 ob 14:45
To pa je šok. Njegova zapuščina bo večna ...
fotko
# 12.04.2016 ob 15:13
Daleč od ponorelega sveta...
MucaMaca
# 12.04.2016 ob 18:58
Počivaj v miru živa legenda!
cartekmedo
# 12.04.2016 ob 17:07
Šok in škoda.
mtejo007
# 12.04.2016 ob 15:26
Škoda :( Simptome je potrebno upoštevati, ko vam telo nekaj govori...počivaj v miru Tomaž.
fah-q
# 12.04.2016 ob 15:25
pa saj to ne more bit res no..........

sožalje...
cockatoo
# 12.04.2016 ob 15:08
Ma kako??!! Kako prosim, tako mlad, ideje so kar vrele iz njega. Svet je lahko užival v njegovih mojstrovinah. Naj ti bo lahka ta zemlja .. :-(
VilaMalina
# 12.04.2016 ob 21:18
Škoda, velika izguba za gledališče.
fafaron
# 12.04.2016 ob 18:00
Grozovita tragedija!
holidays
# 12.04.2016 ob 15:58
Bilo mi je v čast sodelovati s tabo!
Tomaž, počivaj v miru.
opusdei
# 12.04.2016 ob 15:43
Kaj!!!!!
la.sonrisa
# 12.04.2016 ob 14:26
ja kaj pa se je zgodilo?
Bubenhoffer
# 12.04.2016 ob 19:52
najvecji odhajajo prehitro,ostane samo spomin.pocivaj v miru
LenaVeverica
# 12.04.2016 ob 17:20
ŠOK!!

sožalje njegovim bližnjim
v.t.
# 12.04.2016 ob 17:17
Tomaž mi je tole povedal na modni reviji v podporo modnega oblikovalca Zorana Garevskega leta 2014, ki je kmalu po tem umrl Pandur: »Je predvsem čudovit, nadarjen človek, posvečen svojemu poklicu, modi in oblikovanju. Zato je velik in presega slovenske meje. Če sva si v tej lastnosti podobna? Mislim, da je pomembno, kako razmišljamo o sebi, o svetu in o delu. Zoranu je v njegovih kolekcijah vedno uspelo povedati zgodbo, zato je prepoznaven in velik. Da, poznava se že dolgo. Žal v gledališču še nisva sodelovala: upam, da naju to še čaka, saj ga res želim videti v mojem »teatru«!«
In želja se mu tako, žal, nikoli ni izpolnila.
No, zdaj imata gotovo predstavo v drugi razsežnosti Ljubezni, ki nas nekoč čaka vse.
RJSlo
# 12.04.2016 ob 15:27
Šokiran in brez besed. Počivaj v miru!
gesan
# 12.04.2016 ob 15:27
Zgoraj, tam "vsepovsod", je vedno večji žur!
Sredinski
# 12.04.2016 ob 15:13
Naj počiva v miru.
o.r.c.h.i.d
# 12.04.2016 ob 18:39
Ars longa, vita brevis ...
štajerc64
# 12.04.2016 ob 16:52
verjetno preveč tudi kaj drugega.

verjeli ali ne, gledališki tempo je hud.

R.I.P.
sagoza
# 12.04.2016 ob 16:43
Bil je daleč največji slovenski gledališki režiser, a ne za vse, na obali je gostoval enkrat samkrat, in to v Kopru na Titovem trgu leta 2008 z Tesla Electric. lokalne Primorske Novice takrat niso o tem dogodku napisale niti enega stavka, kot da dogotka ni bilo. Od takrat še nič novega na tem koncu Slovenije, počivaj v miru.
mr.cook
# 12.04.2016 ob 15:31
Ne moram vrjeti . . .
Počivaj v miru T o m a ž . . .
juk
# 12.04.2016 ob 14:46
Vsak človek je zase svet,čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu …
mend055
# 13.04.2016 ob 07:48
To je že drugi gledališčnik, režiser in ustvarjalec, ki se je v zadnjem času poslovil. Zanj in za Damirja vse dobro. Vendar, ali je to delo morda tako stresno, da šibke konstitucije postopno, a prehitro, zamaje?
minutes
# 12.04.2016 ob 22:18
Kratko,jedrnato in polno je bilo njegovo življenje.Vsako življenje je svoja zgodba.Vsak list je prazen.
Kazalo