"Knjiga Brez nagobčnika: Radio Študent – že od 1969 je edinstven in celovit opis večno unikatne zgodbe Radia Študent. Radia, ki je bil bistven gradnik alternativne kulture v preteklosti, ostaja zvest kritični misli v sedanjosti in bo odločen, samosvoj in neodvisen medijski glas tudi jutri," so svoje misli strnili v pisarnah Radia Študent ob izidu več kot 370-stranskega zbornika, ki z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradivom dokumentira polstoletno zgodovino radia in ugotavlja, kako se je spreminjal v času, v čem so njegove posebnosti, kakšen vpliv je imel in ima na kulturno, medijsko in politično krajino Slovenije.

Sourednica Nela Malečkar: "Končno nam je to divjo žival uspelo ukrotiti in ujeti med platnice knjige."
Na današnji novinarski konferenci je sourednica Malečkar pojasnila, da se je ob okroglih obletnicah Radia Študent že večkrat pojavila ideja o knjigi. Pred 50. obletnico leta 2019 pa se je na Radiu Študent sestala skupina ljudi, ki so vsak na svoj način razmišljali o radiu in postopoma se je izoblikovala ožja avtorska ekipa.

V nastajanje knjige so skušali vključiti čim več ljudi, ki so bili kadar koli del tega kolektiva. Skupno je tako sodelovalo več kot 60 avtorjev besedil in fotografij, v njej je objavljenih 400 fotografij in dokumentov ter povezav do več kot 50 legendarnih džinglov Radia Študent s pomočjo QR-kod. "Knjiga poudarja temeljno identiteto radia in spodbuja trenutno skupnost, da še naprej goji odprte ter ostre ume, prevprašuje položaj premnogih deprivilegiranih manjšin, skrbi za refleksijo aktualne glasbene, umetniške ter humanistične produkcije in tako neutrudno ustvarja material za Brez nagobčnika, 2. del," so nam sporočili iz Radia Študent.

Pomembne tri raziskave o glasbeni, tehnični in politični zgodovini Radia Študent
V prvem delu so Igor Bašin, Marko Doles in Tomaž Zaniuk prispevali obsežne prispevke o zgodovini Radia Študent. Njihovi teksti o delu glasbene redakcije, zgodovine tehničnih aparatur in boja za ohranjanje neodvisnosti so plod dolgoletnega raziskovalnega dela, medtem ko je osrednji del zbornika spominski, saj je v njem več kot trideset nekdanjih in zdajšnjih sodelavcev opisalo svoje memoarje in misli o tem alternativnem mediju, je za TV Slovenija povedala sourednica zbornika Nela Malečkar. "Končno, po več kot petdesetih letih obstoja Radia študent nam je to divjo žival uspelo ukrotiti in ujeti med platnice knjige," je strnila svoje občutke ta nekdanja sodelavka.

Osrednji del knjige, naslovljen Ozvočeni glasovi, prinaša zgodbe 33 sodelavcev Radia Študent od začetka radia pa vse do danes. Zadnji del knjige pa prinaša tri krajše eseje aktualnih sodelavcev radia – Gala Krizmaniča, Tine Tomšič in Jake Viranta.

Številne generacije sodelavcev Radia Študent so danes pomemben dejavnik splošnega družbenega razvoja v našem prostoru
"Knjiga z bogatim slikovnim gradivom dokumentira polstoletno zgodovino Radia Študent in ugotavlja, kako se je RŠ spreminjal skozi čas, v čem so njegove posebnosti, kakšen vpliv je imel in ima na kulturno, medijsko in politično krajino Slovenije. Iz kleti osmega bloka v ljubljanskem Študentskem naselju je začel 9. maja 1969 oddajati Radio Študent, takrat najbrž prvi in edini študentski radio v Evropi, v Jugoslaviji pa prav gotovo," so o Radiu Študent ob zborniku zapisali pri Mladinski knjigi.

"Ustanovila ga je Skupnost študentov s pomočjo ŠOLT-a, ki je izdelal vso potrebno tehnično opremo. V 'burnih šestdesetih letih' je postala humanistična inteligenca čedalje bolj glasna in aktivna v svojih zahtevah po družbenih spremembah, istočasno pa je gradila alternativne institucije. Ena od teh je bil Radio Študent kot osrednji alternativni medij pri posredovanju informacij in rock kulture. Več kot petdeset let pozneje je še vedno živ," so še zapisali. "Velika pretočnost je tista, ki je Radio Študent ohranjala pet desetletij," je na današnji novinarski konferenci dodal aktualni odgovorni urednik Gal Krizmanič.

Knjiga prikazuje nebrzdano igrivost, s katero Radio Študent rahlja in preobraža medijsko sfero
"Želeli sva, da je to knjiga, ki se jo bere, gleda in sliši. Da se začuti kakofonijo RŠ glasov in skupnost, ki se z vsako generacijo ustvari na novo. In nebrzdano igrivost, s katero RŠ že več kot petdeset let rahlja in preobraža medijsko sfero," sta zapisali urednici v uvodniku knjige.

"Številne generacije sodelavcev Radia Študent so danes razpršene po malodane vseh medijih, vsekakor pa v najpomembnejših slovenskih medijih, pa tudi v drugih plasteh družbe, in s tem so tudi pomemben dejavnik splošnega družbenega razvoja v našem prostoru," je za TV Slovenija povedala druga urednica zbornika, Alenka Veler. Dodaja: "Pomembno se mi zdi tudi, da je Radio Študent ves ta čas ohranjal neodvisnost. In zdi se mi, da ta majhna radijska postaja po dosegu, a velika po vplivu, z vsako novo generacijo postavlja neko skupnost, jo na novo izumlja, ampak hkrati ohranja zavest, stik s preteklostjo, z vrednotami, ki so jih vzpostavile generacije poprej."