V njem so razstavljeni odlomki marmornega načrta, ki je bil narejen v času Septimija Severa in je pripovedoval o širitvi mesta v tistem času. Foto: Reuters
V njem so razstavljeni odlomki marmornega načrta, ki je bil narejen v času Septimija Severa in je pripovedoval o širitvi mesta v tistem času. Foto: Reuters

Muzej Forba Urbis, umeščen v nov arheološki park na enem rimskih gričev, bo dom ogromnega marmornega zemljevida starega Rima, ki že skoraj 100 let ni bil na ogled javnosti. S tem dragocenim virom za razumevanje ureditve starega Rima, ki je nekoč služil javni upravi za urbanistično načrtovanje in navigacijo, želijo spodbuditi obisk Celija, enega od sedmih slavnih rimskih gričev, kjer stoji Klavdijev tempelj in kjer naj bi se v enem od številnih domovanj bogatejših Rimljanov rodil Mark Avrelij.

Zemljevid antičnega Rima položen na stičišče nekdanjega rimskega mesta
Stavbe na Celiju so bile leta 410 močno poškodovane po vdoru vizigotskega vojaškega poveljnika Alarika I. in od tega obdobja dalje je bil grič vse bolj zapuščen in zaraščen. "Hrib ima poseben pomen, saj združuje monumentalno območje cesarskih forumov, Rimski forum, Kolosej in območje Appia Antica, najstarejše konzularne ceste, ki je vodila v južno Italijo in na kateri je ob straneh cela vrsta spomenikov, ki jih poznajo in slikajo vsi," je njegovo ozadje za Reuters pojasnil rimski nadzornik za kulturno dediščino Claudio Parisi Presicce.

Marmorni kosi zemljevida so v novem muzeju razporejeni po tleh muzeja pod steklom. Foto: Reuters
Marmorni kosi zemljevida so v novem muzeju razporejeni po tleh muzeja pod steklom. Foto: Reuters

Marmorni zemljevid sprva na steni za pregledno urejanje mesta
Zemljevid Forma Urbis je ogromen, zelo podroben marmornat zemljevid starega Rima, ki je bil izklesan na 150 ločenih marmornatih ploščah v času vladavine cesarja Septimija Severa med letoma 203 in 211. V širino meri 18 in v dolžino 13 metrov. Zemljevid, ki pripoveduje o širitvi mesta v tistem času, je bil nekoč nameščen na steno, vendar je skozi stoletja postopoma razpadel, saj so domačini njegove marmorne plošče uporabili za gradnjo novih stavb. "Fragmente marmornih plošč, ki izvirajo z zadnje stene knjižnice na forumu, ki ga je na začetku sedemdesetih let zgradil Vespazijan, smo želeli razstaviti v vodoravni legi, da bi se lahko vsakdo sprehodil po tleh starega Rima," je dejal Presicce.

Prvič so na dele zemljevida naleteli med izkopavanji pred približno 450 leti, leta 1562. Po zadnjih ocenah znanstvenikov, ki preučujejo zemljevid, naj bi se v originalnem stanju ohranilo le približno 10 odstotkov celotnega zemljevida, med katerimi so ohranjeni deli, ki prikazujejo Kolosej, antični stadion za dirke z vozovi Circus Maximus, tlorise kopališč, templjev in nekaterih zasebnih vil. Izdelan je bil v merilu 1:240.

S pomočjo računalniške simulacije so marmorne kose poskušali čim bolj natančno postaviti v njihov prvotni položaj. Kot osnova jim je služil zemljevid Rima iz leta 1748, ki ga je zasnoval zemljemerec Giovanni Battista Nolli. Italijan sicer velja za avtorja prvega natančnega zemljevida večnega mesta.

Arheologi so šele leta 2014 fragmente ponovno potegnili na svetlo. Foto: Reuters
Arheologi so šele leta 2014 fragmente ponovno potegnili na svetlo. Foto: Reuters

V arheološkem parku uredili tudi razstavo na prostem za prikaz vsakdanjega življenja
Poleg muzejskega prostora za zemljevid so skrbniki kulturne dediščine v Rimu uredili še prosto dostopen arheološki vrt v bližini muzeja, da obiskovalcem bolje orišejo vsakdanje življenje v tem antičnem mestu. "V arheološkem vrtu smo imeli dolga leta nekoliko zmedeno in brezoblično zbirko gradiva iz izkopavanj v mestu v celotnem stoletju, od razglasitve Rima za glavno mesto leta 1871 do velikih izkopavanj, ki so potekala v času gubernije. Vendar je bilo to gradivo popolnoma neznano in brez konteksta. Zato smo na vrtu pripravili razstavo na prostem, ki daje predstavo o vsakdanjem življenju v antičnem svetu, tako z vidika odnosa do pogrebnih običajev, torej do spomina, ki so ga imeli prebivalci Rima na svoje prednike, kot tudi v odnosu do javnih spomenikov in zasebnih stavb," je sklenil Presicce.

Nov arheološki park v Rimu