Pod tem opisom si vsaj sprva težko prestavljamo podobo mogočnega vladarja Henrika VIII.
Pa vendar je angleški kralj, ob katerem pomislimo najprej na velikega možakarja, ki je imel šest žena, izmed katerih je dal dve obglaviti, naredil leta 1515 takšen vtis na beneškega ambasadorja. Ta je svoj opis nadaljeval z besedami, da ima kralj "okrogel obraz tako lepih potez, da bi lahko se lahko približal lepi ženski, vrat pa dolg in vitek."

Letos mineva 500 let od kronanja tega morda najbolj poznanega monarha britanske zgodovine, čigar življenje še danes zaposluje zgodovinarje in nagovarja številne filmarje. V londonski British Library pa so ob te priložnosti postavili razstavo, ki skuša osvetliti Henrikovo pravo podobo.

Ob misli na Tudorja Henrika VIII. (1509-1547) se nam prikrade v spomin portret, ki ga je naslikal Hans Holbein ml., manj poznana pa je vladarjeva podoba, ki jo je neznani umetnik ustvaril leta 1509, torej takrat, ko je Henrik zasedel prestol. Na tej sliki morda lažje prepoznamo nekoliko dekliški videz, ki ga je šest let pozneje opisal beneški ambasador.

Med posebej zanimivimi eksponati razstave omenjajo organizatorji Henrikov molitvenik, v katerem so njegovi lastni pripisi, poročno pogodbo s Katarino Aragonsko, seznam ljudi, ki so jih obglavili med njegovo vladavino, na ogled pa je tudi ljubezensko pismo ljubici in pozneje ženi Anne Boleyn, ki je bil skoraj pet stoletij zaprt v vatikanskih arhivih. Pismo je bilo po vsej verjetnosti ukradeno Anne in je služilo kot dokaz proti Henrikovi ločitvi, ponuja pa dragocen vpogled v kraljevo slavno ljubimkanje.

Ljubezenske izpovedi Anne Boleyn
Prav Henrikovim ljubezenskim pismom Anne se moramo danes zahvaliti, da lahko podrobno spremljamo potek njune afere. Ohranilo se jih je 17, kralj pa je svoji ljubi pisal v francoščini in delo zgodovinarjev otežil, ko je 'pozabljal' pripisati datum. Najbolj ganljivo je morda pismo, ki se ga imenuje kar s številko 5. V njej se Anne zahvaljuje za njeno novoletno darilo, v zameno pa ji obljublja poroko. In kot nas uči zgodovina, je obljubo tudi držal, kar je imelo na zasuk evropske zgodovine precej večji vpliv, kot si je najbrž vladar sprva mislil.

Pismo, ki ga je Vatikan po vseh teh letih vrnil v Veliko Britanijo, je razstavljeno ob pisalni mizi, ki je nekoč pripadala Henriku, morda ga je na njej celo napisal. Razstavljena pa je tudi cela vrsta drugih dokumentov, pod katera se je kralj podpisal na tej mizi.

V mladosti len, v starosti delaven
Sicer pa se je Henrika v mladih letih držal sloves bolj lenega kralja, povsem drugačen pa naj bi bil, po besedah kuratorja razstave Davida Starkeyja, v starejših letih. Tudi ta vidik želijo predstaviti na postavitvi. Torej vladarja, ki je pripeljal do ločitve angleške cerkve od Rima, ki je zgradil kraljevo mornarico in vladal v času, ko so Sveto pismo prevedli v angleščino.

Razstavo z naslovom Mož in monarh,so odprli natanko dan zatem, ko je minilo 500 let od Henrikovega kronanja, - ta dan namreč beležijo 22. aprila. Postavitev bo na ogled do 6. septembra.

M. K.