Performans Imponderabilia, ki sta ga Marina Abramović in Ulay izvedla leta 1977 je v Janševi obdelavi obravnavan kot citat, iz katerega se razvije drugačno delo, ki v izvedbi in pomenu vzpostavlja nekaj ključnih pomenskih in sporočilnih razlik. Foto: Maska/Nada Žgank
Performans Imponderabilia, ki sta ga Marina Abramović in Ulay izvedla leta 1977 je v Janševi obdelavi obravnavan kot citat, iz katerega se razvije drugačno delo, ki v izvedbi in pomenu vzpostavlja nekaj ključnih pomenskih in sporočilnih razlik. Foto: Maska/Nada Žgank
Marina Abramović in Ulay
In še fotografija razvpitega izvornega performansa Marine Abramović in Ulaya, v katerem so se morali obiskovalci v galerijo preriniti med umetnikovima golima telesoma. Foto: MoMA

Življenje I (v nastajanju) je sestavljanka performativnih situacij, ki obiskovalca z navodili pozivajo, da izvede neko dejanje. Tako denimo obiskovalce poziva, da se spomnijo dogodkov iz svojega življenja, da si predstavljajo, da so jezni in razbijejo krožnik … Nadalje lahko obiskovalci v okviru razstave poslušajo politične govore, barvajo znano Picassovo sliko Guernica ali nazdravijo s prijateljem ...

Življenje II (v nastajanju) pa ima izhodišče v performansu Imponderabilia (slov. Nepredvidljivo), ki sta ga umetnika Marina Abramović in Ulay izvedla leta 1977 v galeriji v Bologni. Takrat sta se gola postavila na vsako stran vhoda v galerijo, obiskovalci pa so morali vstopati med njima. Na razstavi Življenje II (v nastajanju) so na fotografijah Nade Žgank v naravni velikosti upodobljene nosečnice, stoječe med vrati, ki na ta način označujejo simbolno in fizično mesto prehoda.

Z obrnjeno logiko reprezentacije do novih pomenov
Konceptualni umetnik Janez Janša je leta 2008 začel razvijati projekt Življenje (v nastajanju). Projekt po umetnikovih besedah obrača tradicionalno logiko reprezentacije: ni umetnost tista, ki predstavlja življenje, ampak je življenje tisto, ki se dogaja po umetniškem scenariju.

Z obema postavitvama se avtor dotika ključnih življenjskih tem, ki jih z vključevanjem občinstva v samo razstavo razširja v polje razmišljanja o položaju sodobne umetnosti danes, o participativnih praksah znotraj muzejskih postavitev, pa tudi o nas samih. V Koroški galeriji likovnih umetnosti se je že predstavil leta 2010 skupaj s soimenjakoma pri projektu Podpis.