Fotografski portreti Petra Uhana. Foto: Cankarjev dom
Fotografski portreti Petra Uhana. Foto: Cankarjev dom
Petra Uhana je že pred desetletjem očaral svet gledališke umetnosti.
Serija fotografij gledališčnikov. Foto: Cankarjev dom
Značilnost Uhanovih fotografij so izklesane podobe, ki ne prenesejo kiča.
Uhan: Fotografije, ki ne dopuščajo interpretacije sporočila. Foto: Cankarjev dom

Na razstavi Potovanje pogleda si je mogoče ogledati serijo portretirancev iz različnih poklicev, ki jih je Uhan ustvaril od leta 1998 pa do danes.

Fotografije, ki ne dopuščajo dvomov
Pri delu je Uhana vodila zanimiva misel: ustvariti je hotel podobe, ki ne puščajo prostora za interpretacijo sporočila, ki ga je hotel njihov avtor podati. Zato se je pri delu osredotočil predvsem na upodabljanje znanih osebnosti, katerih delo in poslanstvo je vsem znano in o njem ni mogoče razpravljati.

Zasvojenost z gledališčem
Do sedaj je Peter Uhan pripravil že dve samostojni razstavi, od samih začetkov ukvarjanja s fotografijo je mladega umetnika privlačilo dogajanje na odrih gledaliških ustanov. Tako se ne gre čuditi, da Uhan že od leta 1996 redno sodeluje z ljubljansko Dramo, občasno pa s fotoaparatom posname tudi prizore, ki jih pripravijo v drugih gledališčih. Ljubezen do gledališča ga je pripeljala tudi do sodelovanja s priznanim fotografom Tonetom Stojkom, s katerim sta pripravila že skupno razstavo gledališke fotografije.

Izklesanost namesto kiča
Fotografije Petra Uhana ne dopuščajo nikakršnega kiča. Uhanov fotografski izraz namreč po besedah umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Alenke Domjan opredeljuje absolutna čistost in preprostost. Pri svojem umetniškem udejstvovanju Uhan veliko pozornosti posveča tudi doseganju čim večje tehnične dovršenosti svojih fotografij.

Domjanova je še zapisala, da nosijo Uhanovi portreti dve pomenski dimenziji: subjektivno in objektivno. Na njegovih portretih naj bi bilo mogoče razlikovati med gledanim (tistim, kar je objektivno upodobljeno) in videnim (tistim, o čemer fotografija pravzaprav pripoveduje). Ravno zato naj bi Uhanove fotografije tudi spodbijale veljavnost aksioma, ki zatrjuje, da je fotografija najbolj objektiven vizualni in umetniški medij na sploh. Tudi fotografija naj bi dopuščala prostor za manipulacijo z resnico.

Dotakne se tudi bivanjskih tem
Čeprav največkrat ustvarja portretno fotografijo, pa se tematski razpon njegovega dela ne konča pri ljudeh. Nekatera izmed njegovih del se dotikajo tudi veliko bolj kompleksnih tematik, posebno tistih, ki opazovalca fotografije opominjajo na obstoj pojmov minljivosti, osamljenosti, zapuščenosti in duševne izpraznjenosti.