Liparjeva skladateljska ustvarjalnost je bila posvečena vsem zvrstem vokalnega področja; v njegovi bogati glasbeni zapuščini so se ohranile  skladbe za otroške, ženske, moške in mešane zbore. Foto: EPA
Liparjeva skladateljska ustvarjalnost je bila posvečena vsem zvrstem vokalnega področja; v njegovi bogati glasbeni zapuščini so se ohranile skladbe za otroške, ženske, moške in mešane zbore. Foto: EPA

Lipar, ki se je rodil 30. decembra 1912 v Mengšu, je vse svoje poklicno življenje deloval v Kranju in mestu pustil neizbrisen kulturni pečat.

Kot so ob razstavi zapisali v Mestni knjižnici Kranj, je Peter Lipar izšel iz slovite kompozicijske šole slovenskega glasbenega modernista Slavka Osterca. V Kranju je vodil številne uspešne vokalne in instrumentalne skupine. Ustanovil je tudi oktet Sava in simfonični orkester Glasbene šole Kranj, ki jo je vodil od leta 1947 do 1972. Največji dirigentski uspeh pa je Lipar dosegel z mešanim pevskim zborom France Prešeren, ki ga je vodil med letoma 1945 in 1975.

Opus, ki šteje več kot 300 del
Opus Petra Liparja, ki je umrl 13. avgusta 1980 v Kranju, obsega več kot 300 del, večinoma vokalnih, nekaj pa tudi klavirskih in komornih. Za svoje strokovno delo je prejel več kot 20 priznanj, med drugim Gallusovo plaketo in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. "Vse njegove skladbe nosijo v sebi pečat njegove osebnosti, ki jo je odlikovala iznajdljivost, duhovitost, iskrivost, spevnost in tudi trpkost, izražena v presenetljivih disonantnih postopih, ki pa so bili dosledno in logično izpeljani," je o svojem članu zapisalo Društvo slovenskih skladateljev. "Samospevu se ni posvečal, ustvaril pa je vrsto odličnih krajših instrumentalnih skladb za različne zasedbe in ansamble, ki združujejo v sebi oblikovno ter vsebinsko vse odlike komornih stvaritev."