Foto:
Foto:
Damien Hirst: The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living (Fizična nezmožnost smrti v mislih živega bitja)
Jeff Koons: Tulips (Tulipani)
Jeff Koons draži skrite strasti s kopozicijami, v katere vključi predmete za vsakdanjo uporabo. Foto: EPA

Razstava Re-Objekt v muzeju Kunsthaus v avstrijskem Bregenzu je prvi dogodek na evropskih tleh, ki ponuja ogled restavriranega morskega psa Damiena Hirsta. Postavitev tematizira objekt, ki ga je kot vir inspiracije sodobne vizualne umetnosti in kot naratorja mitologije vsakdanjega življenja sodobnega človeka vzpostavil Marcel Duchamp. Duchampovo delo kot vir strategij Damiena Hirsta, Jeffa Koonsa in Gerharda Merza je zastopano tudi v Bregenzu; kot tudi dela omenjene trojice.

Drugo poglavje odpremo junija
Tokratna razstava poudarja predvsem tehnično stran Duchampovega dela; torej uporabo objekta kot temelja novega pristopa k umetniškemu stvarjenju. Objekt, nasičen z mitološko vsebino, pa bo središče razstave Mythos, ki bo prišla na spored junija; tedaj predstavljena dela Duchampa, Matthewa Barneyja, Douglasa Gordona in Cya Twomblyja bodo dopolnila ta konec tedna začeto pripovedovanje zgodbe o objektu kot tistem elementu, ki je vzpostavil radikalen prelom sodobne vizualne umetnosti s tisto prejšnjih stoletij.

Parazitsko izkoriščanje Duchampove invencije
Kurator razstave Eckhard Schneider bi seveda lahko našel več kot le tri umetnike, ki so se "okoristili" z Duchampovo invencijo tako imenovanih ready-madov. Vendar pa je širino preseka sodobne umetnosti raje zamenjal za poglobljeno predstavitev vsakega od treh ključnih protagonistov vizualnega ustvarjanja zadnjih dveh desetletij. Razstava Re-Objekt je tako pravzaprav sopostavitev štirih samostojnih razstav in tako podaja izčrpen pregled umetniške govorice vsakega od Schneiderjevih izbrancev.

Pravzaprav bi bilo njihova dela težko povezati v vsebinsko koherentno postavitev. Vsak je namreč zapisan svoji tematiki. Damien Hirst se nenehno spogleduje s temama uničenja in smrti, Jeff Koons uživa v preobražanju predmetov za vsakdanjo uporabo v objekte poželenja, umetnost Gerharda Merza pa je pravzaprav teoretski in predstavitveni model umetnosti, ki se zoperstavi klasičnim konvencijam estetike.

Polona Balantič