Samostojno razstavo Milana Goloba, ki jo v UGM Studiu Umetnostne galerije Maribor opirajo drevi ob 19. uri, je mogoče obiskati do 30. septembra.

Milan Golob, Sylvia Plath (1932–1963), 2005, akril in olje na platnu, 21×27 cm, Foto: UGM/Milan Golob
Milan Golob, Sylvia Plath (1932–1963), 2005, akril in olje na platnu, 21×27 cm, Foto: UGM/Milan Golob

Na ogled je približno tretjina del, ki jih je Milan Golob ustvaril v zadnjih dveh desetletjih. Umetnik je pred približno dvajsetimi leti prvič naključno naslikal štiri kroge, ki vse odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in drugimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje, ko je slika gotova, pa ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika,je zapisala kustosinja razstave Andreja Borin.

Milan Golob, Zmago Jeraj (1937–2015), 2015, akril in olje na platnu, 30×30 cm. Foto: UGM/Milan Golob
Milan Golob, Zmago Jeraj (1937–2015), 2015, akril in olje na platnu, 30×30 cm. Foto: UGM/Milan Golob

Od velikih zgodovinskih imen do pokojnih neznancev
Golob je naslove za slike sprva iskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti, zdaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je tako lahko Joan Beaufort (1407–1445), Zmago Jeraj (1937–2015), Sylvia Plath (1932–1963), Ljubica Rafajlovič (1932–1958), Boro Đukić (1951–2013), ali pa Hafsa Mouini (2014–2014). V istem razstavnem prostoru in v isti vrsti so tako na ogled druga ob drugi slike, imenovane po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku – če za primer vzamemo zgornji naključni izbor.

Platna vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna, enako velja za leto nastanka slike. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit ter tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu, v presekih teh koordinat pa morda zaslutimo razsežnost in preplet človeških življenj v določenem prostoru in času – in tudi onkraj, je še zapisala kustosinja.

Naslovi platen nimajo vpliva na njihovo končno podobo
"Ne zanimajo me zgodbe ljudi, katerih imena in priimki skupaj z letnicama rojstva in smrti so po naključju postali naslovi mojih slik, in naslovi slik ne vplivajo na končno vizualno podobo. Če bi bili bistveni le naslovi slik, bi bilo veliko enostavneje s temi naslovi poimenovati enake monokrome readymade slik enakih velikosti. A pri meni je slika šele skupaj z naslovom končana celota. Četudi posamezna slika vizualno vzdrži, bi bila brez naslova hendikepirana in obratno," je o svojem delu med drugim zapisal umetnik.

Milan Golob (1963) je leta 1987 diplomiral iz fizike, leta 1993 pa še iz slikarstva na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, med drugim študentske Prešernove nagrade, prejel je delovno štipendijo ministrstva za kulturo. Živi v Radencih in ustvarja v bližnjih Kupšincih.

Njegovo ustvarjanje napajajo številna besedila s področja umetnosti, znanosti in duhovnosti. V svojem delu na izviren način spaja konceptualno izhodišče s tradicionalnim slikarstvom, ki se mu posveča predvsem ponoči. Na tanki črti med umetnikom čudakom in fizikom filozofom tako njegovo nočno delo počasi izrisuje veliko koordinatno mrežo povezav med zemeljskimi in onostranskimi (med)prostori, je še zapisala kustosinja Andreja Borin.