Razstavo Andraža Šalamuna bodo uvedli njegovi prvi koraki v svet umetnosti, ki jih predstavlja njegovo delovanje v skupini OHO. Kot so zapisali v galeriji, je Šalamun takrat ustvaril nekatera najbolj poetična dela v duhu revne umetnosti in body arta. Pregledna razstava bo predstavila pet desetletij umetnikovega neprekinjenega delovanja.

Šalamun se je v 70. letih preteklega stoletja začel vse bolj intenzivno posvečati slikarstvu, ki mu je ostal zvest do danes. Razstava bo predstavila njegov razvoj v tem mediju v zanj najbolj značilnih velikih formatih, v katerih je kot slikar samouk že sredi 70. let začel raziskovati materialnost abstraktne slike. V 80. letih je njegovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu, v začetku 90. let pa je še odločneje stopil na povsem individualno slikarsko pot.

V Moderni galeriji bodo predstavljeni njegovi najbolj značilni slikarski cikli: Sonca, ki pomenijo prelomno točko Šalamunovega slikarskega razvoja; serija grških otokov, ki jo zaznamuje intenzivno slikarjevo raziskovanje abstraktne krajine, serija t. i. mediteranskih krajin mračno melanholičnega naboja in serija Mah in srebro. Po letu 2000 so sledile serije Benetk, serija Cipres in serija Mesecev ter na koncu abstraktnih kozmičnih krajin, v katerih se zaokroža Šalamunovo dolgoletno raziskovanje v serialnem ponavljanju istega motiva v številnih variacijah.

V seriji retrospektiv, posvečenih pomembnim slovenskim modernistom
V Moderni galeriji se decembra obeta retrospektiva Marija Preglja (1913-1967), ki se je v zgodovino slikarstva na Slovenskem zapisal kot eden izmed trojice ključnih avtorjev visokega modernizma. Poleg Gabrijela Stupice in Zorana Mušiča je avtor, ki je v slovenskem kontekstu slikarstva razvil avtentičen jezik modernistične slikarske poetike in ga iz izhodiščne točke akademsko formiranega študenta zagrebške šole - tako kot Stupica in Mušič - prevedel v samostojen sodoben likovni izraz v zrelem obdobju ustvarjanja po drugi svetovni vojni.

Pregelj se je posvečal slikarstvu, grafiki in risbi, posebno poglavje predstavljata mozaik in freska. Ustvarjal je tudi knjižno ilustracijo, ki mu je predstavljala polje intenzivnega likovnega raziskovanja. V njej je prav tako razvijal avtonomni izrazni jezik, ki je bil že svojčas prepoznan kot kvalitativni presežek.

Ključni cilj razstave, na kateri bodo predstavljeni vsi mediji, v katerih je umetnik ustvarjal, združena predstavitev Pregljevih del iz nacionalne zbirke Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, kjer je s slikarjevim dovoljenjem ostala približno polovica njegove slikarke zapuščine oziroma nekaj več kot 50 slikarskih del in nekaj sto risb, so za STA povedali v Moderni galeriji.

Vse od donacije v 80. letih preteklega stoletja dela iz beograjskega muzeja v Sloveniji niso bila nikoli predstavljena v celoti in ob boku ljubljanskemu delu Pregljeve zapuščine, zato je retrospektiva edinstvena priložnost za celovit pregled Pregljevega opusa.

Ko se srečajo in sodelujejo trije Janezi Janše
Oktobra se v MSUM-u obeta odprtje prve pregledne razstave treh Janezov Janš. Gre seveda za tri slovenske umetnike (Žiga Kariž, Davide Grassi in Emil Hrvatin), ki so se leta 2007 včlanili v stranko SDS ter si uradno nadeli ime vodje omenjene stranke in takratnega slovenskega premierja Janeza Janše. Preimenovali so se iz osebnih razlogov, toda ločnice med njihovimi življenji in umetnostjo so začele bledeti na številne in nepredvidene načine.

Trojica odtlej živi svoja zasebna in javna življenja z novim imenom, delujejo posamično in kolektivno ter raziskujejo filozofske, psihološke, politične, biopolitične, zgodovinske, pravne, ekonomske, lingvistične in družbene implikacije preimenovanja. Svoje življenje so spremenili v še potekajočo predstavo, svojo umetnost pa v močno sredstvo prevpraševanja ritualov in konvencij ter razpravljanja o statusu in funkciji stvari, povezanih z identiteto, kot so podpisi, potni listi, osebne izkaznice ter kreditne in plačilne kartice.

Razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z zavodom Aksioma, bo kuriral gostujoči kustos Domenico Quaranta. Z izborom likovnih del bo razstava podala pregled te zgodbe, v kateri umetniki raziskujejo implikacije preimenovanja. Pokazala bo, kako so trije umetniki različnega rodu in z različnimi izkušnjami za svoje sodelovanje razvili skupni, postkonceptualni jezik, ki temelji na uporabi koncepta readymade, dokumentacije predstav in performansov ter slikarstva kot konceptualnega sredstva.